Poraba starega dopusta do 30. junija: Kaj določa ZDR-1 in kdaj vam lanski dnevi propadejo?

Bliža se konec junija, kar za številna slovenska podjetja, kadrovske službe in zaposlene pomeni pomemben opomnik. Iskalna poizvedba, ki v tem času podira rekorde, je nedvomno poraba starega dopusta do 30 junija zdr-1. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč strogo ureja pravila prenosa in koriščenja letnega dopusta iz preteklega koledarskega leta.

Da se v podjetju izognete nepotrebnim sporom, inšpekcijskim kaznim ali izgubi težko prisluženih dni počitka, smo na poslovni.si pripravili celovit in ažuriran pregled zakonodaje. Preverite, kakšne so vaše pravice in obveznosti pred 30. junijem 2026.

Osnovna pravila: Kaj zahteva ZDR-1 (162. člen)?

Namen letnega dopusta je počitek, regeneracija delavca ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. ZDR-1 določa, da se dopust primarno koristi v tekočem koledarskem letu.

Ključna zakonska dejstva o prenosu dopusta:

• Obvezna poraba dveh tednov: Delavec mora v tekočem koledarskem letu (npr. v letu 2025) nujno izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta. Tega dela ni mogoče prenesti v naslednje leto.

• Rok za prenos – 30. junij: Preostanek dopusta se v dogovoru z delodajalcem lahko prenese, a je rok neizprosen. Zakon v 162. členu določa, da je skrajni rok za porabo lanskega dopusta 30. junij tekočega leta.

• Kaj se zgodi s 1. julijem 2026? Če dopusta iz leta 2025 ne izkoristite do vključno 30. junija 2026 (in za to ni obstajal upravičen razlog za podaljšanje roka), pravica do teh dni nepreklicno propade.

Izjeme: Kdo lahko stari dopust koristi tudi po 30. juniju?

Čeprav se pravilo 30. junija zdi zelo strogo, zakonodaja predvideva varovalke za zaposlene, ki dopusta iz objektivnih razlogov niso mogli izkoristiti.

Četrti odstavek 162. člena ZDR-1 določa, da ima delavec pravico neizrabljen letni dopust porabiti do 31. decembra naslednjega leta, če ga pred tem ni mogel izkoristiti zaradi:

• Bolezni ali poškodbe (dolgotrajna bolniška odsotnost).

• Porodniškega dopusta.

• Dopusta za nego in varstvo otroka.

Poslovni vpogled in praksa EU: Pomembno je opozoriti na uskladitev s pravom EU. Vrhovno sodišče RS (sodba VIII Ips 15/2022) je presodilo, da se v primerih, ko delavec zaradi daljše bolniške odsotnosti dopusta dejansko ni imel možnosti izrabiti niti do konca naslednjega leta, referenčno obdobje podaljša na 15 mesecev. To v praksi pomeni, da lahko delavec v specifičnih primerih dolgotrajne bolniške odsotnosti preneseni dopust izkoristi vse do 31. marca tistega leta, ki sledi letu, v katerega je bil dopust prenesen.

Je mogoče izplačilo neizrabljenega dopusta?

To je verjetno najpogostejše vprašanje, ki se pred koncem junija pojavi v delovnih okoljih. Odgovor zakona (164. člen ZDR-1) je povsem jasen: NE.

• Pravica do počitka: Letni dopust je vaša neodtujljiva pravica. Ne morete se ji odpovedati in je ne morete zamenjati za denarno nadomestilo. Kakršen koli interni dogovor med delavcem in delodajalcem o "izplačilu" preostalega dopusta med trajanjem delovnega razmerja je ničen in nezakonit.

• Edina izjema: Izplačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust je dovoljeno zgolj in izključno ob prenehanju delovnega razmerja – in še to le v primeru, če delavec dopusta do izteka odpovednega roka objektivno ni mogel izkoristiti.

Priporočilo za podjetja in zaposlene

Za delodajalce: HR oddelki in vodje bi morali zaposlene pravočasno in pisno (ali prek internega sistema) obvestiti o stanju neizrabljenega dopusta iz leta 2025. Delodajalec ima pravno dolžnost, da delavcu omogoči izrabo dopusta, upoštevajoč delovni proces. Če zaposlenemu izrabe ne omogočite in mu dopust propade, se izpostavljate tveganju delovnega spora ali inšpekcijskega postopka.

Za zaposlene: Odgovornost ni izključno na delodajalcu. Zaposleni morate dopust načrtovati in zanj pravočasno zaprositi. Če ste imeli možnost odhoda na dopust, a ste čakali na "boljši trenutek", preostali dnevi s 1. julijem 2026 ne bodo več na voljo. Zato preverite svoje stanje še danes in se uskladite z nadrejenimi!