Dan državnosti 25. junij: Kakšno plačilo dela vam pripada po zakonu?

24.05.2026
(Ostalo)


Dan državnosti, ki ga v Sloveniji praznujemo 25. junija, je po zakonu določen kot državni praznik in dela prost dan. Za večino zaposlenih to pomeni dan počitka, za tiste v neprekinjenih delovnih procesih, kritični infrastrukturi, zdravstvu, gostinstvu ali turizmu pa je to delovni dan.

Za portal poslovni.si smo podrobno pregledali najnovejša določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter uradne smernice Ministrstva za delo, da razjasnimo pravice zaposlenih in obveznosti delodajalcev glede plačila za delo ob prihajajočem prazniku.

Odsotnost z dela: Pravica do 100-odstotnega nadomestila

Če 25. junija ne delate, ker gre za zakonsko določen praznik (in bi po vašem rednem urniku oziroma pogodbi to sicer bil običajen delovni dan), ste po zakonu upravičeni do finančnega kritja.

V skladu s 137. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec zaposlenemu dolžan izplačati nadomestilo plače v višini 100 odstotkov njegove redne plače, enako, kot če bi na ta dan dejansko opravljal svoje delovne obveznosti.

Plačilo za opravljeno delo in obvezen "praznični" dodatek

Če zaradi narave delovnega procesa (na primer delo v bolnišnici, dežurni lekarni, bencinskem servisu ali turističnem obratu) na dan državnosti delate, vam nadomestilo ne pripada. Upravičeni pa ste do dvojnega izplačila za opravljene ure:

  1. Redna plača za dejansko opravljeno delo.

  2. Dodatek za delo na praznik in dela proste dneve.

ZDR-1 v 128. členu delo ob državnih praznikih obravnava kot delo v »posebnih pogojih«, kar delodajalca neposredno obvezuje k dodatnemu finančnemu vrednotenju vašega časa.

Koliko znaša dodatek za delo 25. junija?

Zakonodaja določa, da dodatek mora biti izplačan, vendar ZDR-1 ne predpisuje njegove točne višine. Slednja se vedno določa v sklopu panožnih kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti, ki zavezujejo posameznega delodajalca. Razlike med sektorji so na slovenskem trgu precejšnje.

V spodnji tabeli je informativni pregled višin dodatkov, ki jih določajo nekatere najpogostejše kolektivne pogodbe (odstotek se prišteje k osnovni urni postavki):

Panoga / Kolektivna pogodba Višina dodatka za delo na praznik
Gostinstvo in turizem 150 % (če delavcu ni mogoče zagotoviti prostega dneva namesto dela)
Dejavnost trgovine do 250 % (za izjemne primere, kot so bencinski servisi, saj so klasične trgovine na praznik zaprte)
Komunalne dejavnosti 100 %
Gradbene dejavnosti 50 %
Kovinska industrija 50 %

Poslovni nasvet – pravilo izključevanja: Tretji odstavek 128. člena ZDR-1 določa, da se dodatek za delo na praznik in dodatek za delo v nedeljo med seboj izključujeta. Če bi praznik padel na nedeljo, bi prejeli samo en (praviloma ugodnejši) dodatek. Ker pa v letu 2026 dan državnosti (25. junij) pade na četrtek, ta omejitev letos ne pride v poštev.

Sklepna misel

Zakonodaja je pri zaščiti pravic delavcev na praznične dni jasna: ustrezno nadomestilo ali pa plačilo za delo z dodatkom nista vprašanji izbire ali dobre prakse delodajalca, temveč njegova stroga pravna obveznost. Ključno je, da tako podjetja kot zaposleni dobro poznajo določbe lastne kolektivne pogodbe, da ob obračunu junijskih plač ne bo prihajalo do nepotrebnih inšpekcijskih prijav.

Za več strokovnih pojasnil s področja delovnega prava, obračuna plač in davčne zakonodaje redno spremljajte portal poslovni.si.



Zakaj bi uporabljali več različnih aplikacij, če imate lahko vse na enem mestu? Phoenix je moderen poslovni program, ki podjetnikom in računovodjem močno olajša računovodstvo. Združujemo zmogljiv računovodski program in zanesljive računovodske storitve pod eno streho. Odkrijte pametnejši pristop za vaš poslovni accounting na poslovni.si.

Spletna stran uporablja piškotke, da lahko zagotovi najboljšo uporabniško izkušnjo. Več o piškotnih in možnost njihovega upravljanja najdete s klikom nastavitve.