V Sloveniji se v zadnjih letih hitro povečuje število delavcev iz Azije, predvsem iz Indije, Nepala, Bangladeša in Filipinov, ki nadomeščajo tradicionalno delovno silo z Balkana. Razlog za to je predvsem pomanjkanje domačih delavcev ob rekordno nizki brezposelnosti ter upad zanimanja delavcev iz sosednjih držav. Največ tujcev prihaja v panoge z izrazitim kadrovskim primanjkljajem – gradbeništvo, logistiko, proizvodnjo in gostinstvo. Število delovnih dovoljenj za Filipince se je v letu 2025 povečalo za okoli 500 %, vlada pa je v Manili odprla novo veleposlaništvo za olajšanje zaposlovanja.
Čeprav azijski delavci trenutno ublažijo kadrovski pritisk, strokovnjaki opozarjajo na nujnost večje integracije, nadzora nad posredniki ter hitrejše postopke izdaje dovoljenj, da bi preprečili izkoriščanje in zagotovili dolgoročno stabilnost trga dela.
18.10.2025 | Ostalo
Preberite več...

V letu 2025 se je kot najbolj odporna panoga slovenskega gospodarstva izkazala logistika oziroma področje prevoza in skladiščenja. Kljub gospodarski ohladitvi v EU in upadu industrijske proizvodnje je promet v tej dejavnosti beležil večodstotno rast, podprt z okrevanjem domače potrošnje in turizma. Slednji je prav tako dosegel rekordne rezultate, kar je pozitivno vplivalo na gostinstvo, trgovino in prevoz potnikov. Med stabilnimi dejavnostmi ostajajo tudi javne storitve – zdravstvo, izobraževanje in sociala – ki so tradicionalno manj občutljive na gospodarska nihanja. Po podatkih UMAR in SURS tako hrbtenico odpornosti slovenskega gospodarstva v letu 2025 predstavljajo logistika, turizem in javni sektor, medtem ko se industrija še vedno sooča s šibkejšim evropskim povpraševanjem.
16.10.2025 | Ostalo
Preberite več...

Podjetja v Sloveniji morajo račune in poslovno dokumentacijo hraniti najmanj 10 let, kot določata Zakon o računovodstvu in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Za dokumente, povezane z nepremičninami, pa velja daljši rok – 20 let. Hramba je lahko fizična ali elektronska, če so dokumenti verodostojni, celoviti in dostopni davčnemu organu. Ključne listine, kot so ustanovitveni akti, letna poročila in pogodbe trajnega pomena, je priporočljivo hraniti trajno. Ustrezna hramba dokazil je pomembna za davčno varnost, preglednost poslovanja in izogib morebitnim kaznim ob inšpekcijskem pregledu.
14.10.2025 | Ostalo
Preberite več...

Slovenija pripravlja zakon, ki bi uvedel obvezno izmenjavo elektronskih računov med vsemi podjetji in podjetniki. Zakon še ni sprejet in je v postopku usklajevanja, v primeru sprejetja bi predvidoma veljal od 1.6.2026 dalje. Za mikro podjetja in popoldanske s.p.-je bi uvedba pomenila potrebo po digitalnih orodjih, računovodski servisi pa bi postali ključni partnerji pri prehodu na e-poslovanje.
13.10.2025 | Ostalo
Preberite več...

Od 9. oktobra 2025 morajo vse banke v EU omogočiti takojšnja plačila in preverjanje imetnikov računov. Uredba prinaša večjo varnost in preglednost pri transakcijah, saj bo sistem preverjal ujemanje imena in naslova prejemnika z IBAN-om. Kljub začetnim tehničnim izzivom je cilj jasen – varnejši in učinkovitejši plačilni promet po vsej Evropski uniji.
13.10.2025 | Ostalo
Preberite več...

Po napovedih vlade in gospodarskih analitikov naj bi slovensko gospodarstvo v letu 2025 zraslo za približno 0,8 odstotka, kar kaže na obdobje umirjene gospodarske aktivnosti po visoki inflaciji in ohlajanju svetovnih trgov. Slovenija se po napovedih uvršča med države z zmerno rastjo, a pod regijskim povprečjem. Ključni izzivi ostajajo šibko izvozno povpraševanje, visoki energetski stroški ter globalna negotovost zaradi geopolitičnih napetosti. Strokovnjaki opozarjajo, da bo gospodarska stabilnost v prihodnjih mesecih odvisna predvsem od učinkovitosti državnih ukrepov, investicij v inovacije ter umiritve razmer na energetskih in finančnih trgih.
12.10.2025 | Ostalo
Preberite več...

Slovenija je v prvem četrtletju leta 2025 zabeležila prvo krčenje gospodarstva po petih letih, saj je sezonsko prilagojeni BDP upadel za 0,8 odstotka glede na prejšnje četrtletje. Glavni razlogi za upad so manjše povpraševanje v industriji, nižji izvoz in upad investicij v gradbeništvu. Potrošnja gospodinjstev je zaradi inflacije upadla, medtem ko so se kot odpornejši izkazali sektorji informacijske tehnologije, turizma ter zdravstva. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za opozorilni signal, ki zahteva hitre in usmerjene ukrepe države za spodbujanje rasti, zlasti prek investicij, inovacij in podpore malim podjetjem.
09.10.2025 | Ostalo
Preberite več...

Phoenix je celovit spletni poslovno-računovodski sistem v oblaku, ki na enem mestu poveže računovodstvo, prodajo, nabavo, skladišče, kadre in proizvodnjo, z dostopom prek brskalnika na vseh napravah. Podpira izdajanje in prejem računov, saldakonte, IOP, kompenzacije, povezavo z banko (SEPA) ter e-račune, pri čemer nudi jasna poročila in analize za hitrejše odločanje. Za mikro in mala podjetja je na voljo paket »Sam svoj računovodja«, ki avtomatizira knjiženja, opomnike in izvoze, z možnostjo strokovne priprave zaključnih bilanc. Poseben poudarek je na evidenci delovnega časa (RFID/koda/telefon z geolokacijo), samodejnem izračunu nadur, dopustov in potnih nalogov, kar odpravi ročne tabele; rešitev je enostavna, razširljiva in primerna za brezplačni prikaz pred uvedbo.
05.10.2025 | Ostalo
Preberite več...

Potni nalog je obvezna listina za odreditev in dokazovanje službene poti ter obračun dnevnic, kilometrine, prenočnin in drugih stroškov. Uporabljajo ga podjetja, s.p.-ji in javni sektor za poti doma in v tujini; izda se pred odhodom, po poti pa se odda obračun z dokazili. Med aktualnimi poudarki za 2025 izstopa kilometrina 0,43 €/km ter širša raba e-potnih nalogov, ki avtomatizirajo izračune in zmanjšujejo napake. Pravilno izpolnjen potni nalog je ključen za skladnost z davčnimi pravili in izogib dodatnim obdavčitvam ali globam.
04.10.2025 | Ostalo
Preberite več...

Slovenija pripravlja obsežne spremembe davčne zakonodaje, ki bodo prvič sistematično uredile obdavčitev kriptosredstev. Predlog novele Zakona o davčnem postopku in posebnega zakona o davku na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev uvaja 25-odstotno obdavčitev pri prodaji kriptovalut, njihovi uporabi za plačila ali prenosu na drugo osebo. Zamenjave med različnimi kriptovalutami ter prenosi med lastnimi denarnicami ne bodo obdavčeni. Zavezanci bodo morali voditi natančne evidence, ponudniki storitev pa bodo obvezno poročali v skladu z evropskimi in globalnimi standardi. Spremembe prinašajo večjo transparentnost in usklajenost z EU, a hkrati sprožajo kritike glede administrativnih bremen, zasebnosti in vpliva na konkurenčnost. Zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2026.
03.10.2025 | Ostalo
Preberite več...