Davčna reforma 2027: nižja obremenitev plač in nižji davek na dobiček

Ključni poudarki davčne reforme

Kaj prinaša predlog davčne reforme 2027?

Fokusna skupina za davke, ki deluje v okviru vladnega strateškega sveta za gospodarstvo, je pripravila sveženj predlogov za razbremenitev dela in gospodarstva. Predlogi bi lahko pomembno vplivali na dohodninsko lestvico, splošno davčno olajšavo, neto plače in davek od dohodkov pravnih oseb.

Fokusna skupina se je sestala v torek, 11. avgusta, in obravnavala predloge za davčno razbremenitev. Gre za eno od petih fokusnih skupin v okviru strateškega sveta za gospodarstvo, ki ga kot posvetovalni organ vlade vodi predsednik državnega sveta in stranke Fokus Marko Lotrič.

Davčno skupino vodi davčni strokovnjak Ivan Simič, seje pa sta se kot vabljena gosta udeležila tudi član fiskalnega sveta Tomaž Perše in državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek.

Spremembe dohodnine in splošne davčne olajšave

Največ pozornosti pritegujejo predlogi na področju dohodnine. Po pojasnilih Marka Lotriča naj bi bil položaj ugodnejši za vse zavezance, največ sprememb pa se obeta na spodnjem in zgornjem delu dohodninske lestvice.

Pri najnižjih plačah skupina predlaga prvo dohodninsko stopnjo v višini 10 %, kar bi lahko pomenilo višja neto izplačila.

Predlagan je tudi dvig splošne davčne olajšave, in sicer z zdajšnjih približno 5.500 evrov na 7.000 do 8.000 evrov letno.

To bi lahko vplivalo na izračun dohodnine in posledično na višino neto plače.

Primer: kaj bi sprememba pomenila pri povprečni plači?

Po podatkih statističnega urada je povprečna bruto plača aprila letos znašala 2.695 evrov, kar na letni ravni pomeni približno 32.300 evrov.

Po odbitku prispevkov in zdajšnje splošne olajšave, ki znaša 5.551,93 evra, tak zavezanec plača približno 4.100 evrov dohodnine.

Izračun je informativen, saj je končni učinek odvisen tudi od drugih olajšav in od dokončne podobe dohodninske lestvice.

Spremembe za višje dohodke

Na zgornjem delu dohodninske lestvice bi po predlogu odpravili trenutno najvišjo stopnjo v višini 50 %. Predvidena je tudi posebna obravnava izrednih dohodkov.

Zaslužki nad enim milijonom evrov naj bi bili po predlogu obdavčeni po nižji stopnji. Cilj tega ukrepa naj bi bil v Slovenijo privabiti oziroma vrniti posameznike, kot so športniki, umetniki, kulturniki in znanstveniki, ki trenutno živijo v tujini.

Po oceni Marka Lotriča bi se lahko v Slovenijo vrnilo približno 15.000 ljudi, kar bi lahko državne blagajne okrepilo za približno 200 milijonov evrov.

Z dohodninskim zakonom naj bi naslovili tudi dolgoletna nesoglasja glede čezmejnih storitev.

Nižji davek od dohodkov pravnih oseb za podjetja

Pomembna sprememba se obeta tudi podjetjem. Davek od dohodkov pravnih oseb, ki je zaradi popoplavne obnove trenutno pri 22 %, bi se po predlogu znižal na 15 % oziroma 17 %.

Hkrati bi določili najnižjo efektivno davčno stopnjo pri približno 10 %, s čimer bi želeli v davčno mrežo bolje zajeti tudi multinacionalke.

Za podjetja bi to lahko pomenilo drugačno načrtovanje obdavčitve dobička, poslovnih stroškov in prihodnjih investicij.

Kaj pa obdavčitev virtualnih valut?

Na dnevnem redu je bil tudi osnutek zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut.

Podoben poskus je bil sicer neuspešen že leta 2022, zato za zdaj še ni jasno, ali bo to področje v novi davčni reformi dejansko urejeno drugače.

Javnofinančni učinki in naslednji koraki

Skupina je razpravljala tudi o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel maja, vendar zaradi pobude za naknadni zakonodajni referendum še ni bil uveljavljen.

Dogovorjeno je bilo, da bo fiskalni svet pripravil dinamični izračun javnofinančnih učinkov, saj so ocene stroškov ena najpogostejših kritik predlaganih ukrepov.

Fokusna skupina bo zdaj pripravila čistopis predlogov. Po zagotovilih Marka Lotriča naj ne bi predlagali rešitev, ki bi poslabšale stanje javnih financ.

Kaj davčne spremembe pomenijo za podjetnike in podjetja?

Predlagana davčna reforma bi lahko vplivala tako na zaposlene kot tudi na podjetja, samostojne podjetnike in druge davčne zavezance.

Spremembe dohodnine, splošne davčne olajšave in davka od dohodkov pravnih oseb lahko vplivajo na:

• izračun plač,
• višino neto izplačil,
• obdavčitev dobička,
• načrtovanje stroškov,
• davčno optimizacijo,
• dolgoročno poslovno načrtovanje.

Zato je za podjetja pomembno, da pravočasno spremljajo davčne spremembe in imajo urejeno računovodstvo, ki omogoča pregled nad plačami, prihodki, stroški in davčnimi obveznostmi.

Pogosta vprašanja

Kdaj bi lahko začela veljati davčna reforma?

Predlogi bi lahko začeli veljati z letom 2027, vendar dokončne zakonske rešitve še niso sprejete.

Kaj pomeni dvig splošne davčne olajšave?

Višja splošna davčna olajšava pomeni, da se posamezniku zmanjša davčna osnova, od katere se izračuna dohodnina. To lahko poveča neto izplačilo.

Kako bi davčna reforma vplivala na neto plačo?

Če bi se splošna davčna olajšava zvišala, bi nekateri zavezanci lahko plačali manj dohodnine. Pri povprečni plači bi informativni izračun lahko pomenil približno 40 evrov več na mesec, odvisno od dokončne zakonodaje.

Kako bi davčna reforma vplivala na podjetja?

Predlog med drugim omenja znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 % oziroma 17 %, kar bi lahko vplivalo na obdavčitev dobička podjetij.

Ali so spremembe že sprejete?

Ne. Trenutno gre za predloge fokusne skupine. Končni učinki bodo znani šele po pripravi in sprejetju konkretnih zakonskih rešitev.