Izplačilo plače 15. v mesecu: Kaj v resnici določa ZDR-1 in kdaj ste v prekršku?

Mnogi zaposleni in celo nekateri delodajalci so prepričani, da mora biti mesečna plača po slovenski zakonodaji obvezno izplačana najkasneje do 15. dne v mesecu. Kljub temu splošnemu prepričanju pa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) postavlja nekoliko drugačen zakonski okvir.

Kaj o roku za izplačilo dejansko pravi ZDR-1?

Če v iskalnik vpišete "izplačilo plače 15 v mesecu zdr-1", hitro naletite na eno najpogostejših poslovnih zmot pri nas. ZDR-1 v resnici ne predpisuje 15. dneva v mesecu kot absolutnega roka za izplačilo.

Glede na 134. člen ZDR-1 (Plačilni dan) veljajo naslednja zakonska pravila:

• Skrajni rok: Plača se mora izplačati najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (kar v praksi pomeni najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec).

• Dela prosti dnevi: Če je plačilni dan (bodisi 15., 18. ali drug dogovorjen datum) dela prost dan, se v skladu z zakonom izplačilo plače opravi najkasneje prvi naslednji delovni dan.

• Obveznost obveščanja: Delodajalec mora zaposlene predhodno pisno obvestiti o točnem plačilnem dnevu in o vsaki njegovi morebitni spremembi.

Zakaj je torej 15. v mesecu tako pogost termin?

Glavni razlog za uveljavitev 15. v mesecu kot "standarda" tiči v kolektivnih pogodbah dejavnosti in internih aktih podjetij.

Zakonsko pravilo v delovnem pravu pravi, da mora delodajalec vedno upoštevati tisti predpis, ki je za delavca ugodnejši. Če vaša panožna kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi določa izplačilo plače do 15. dne v mesecu, ta rok pravno preglasi 18-dnevni rok iz ZDR-1. Prekoračitev tega roka – tudi če plačo izplačate 17. v mesecu – v tem primeru pomeni kršitev delovnopravne zakonodaje, kljub temu da še niste presegli skrajnega roka po ZDR-1.

Obveznosti do FURS-a in pravočasna oddaja REK-O

Izplačilo plače je strogo vezano tudi na davčne obveznosti. Finančna uprava RS (FURS) opozarja, da zgolj nakazilo neto plače na transakcijski račun delavca ni dovolj.

Pri obračunu in izplačilu morate paziti na naslednje:

1. Oddaja obrazca REK-O: Delodajalec mora predložiti REK-O obrazec najpozneje na dan izplačila dohodka.

2. Plačilo prispevkov in akontacije dohodnine: Vsi davki in prispevki se morajo poravnati najkasneje v petih dneh po izplačilu plače (ali hkrati z njo).

3. Poročanje v letu 2026: Ne pozabite, da FURS nenehno digitalizira postopke. Uporaba pravilnih vrst dohodkov in pravočasno pošiljanje prek portala eDavki sta ključna, saj se delodajalci, ki izplačajo plače, a ne predložijo REK-O obrazcev, avtomatsko znajdejo na seznamu davčnih kršiteljev.

Inšpekcijski nadzor: Zamude vas lahko drago stanejo

Inšpektorat RS za delo (IRSD) opozarja, da kršitve na področju plačila za delo (134. člen ZDR-1) spadajo med najpogosteje ugotovljene prekrške v slovenskem gospodarstvu.

Pomembno je izpostaviti, da inšpektorji ne sankcionirajo zgolj primerov, ko plača sploh ni izplačana. Redno izdajajo globe tudi za nepravočasna izplačila (ko je plača nakazana po datumu, določenem v pogodbi o zaposlitvi) in za nevročitev pisnih obračunov plače (plačilnih list). Globe za kršitev določb o plačilu za delo in regresu po ZDR-1 se za pravne osebe gibljejo v več tisoč evrih (odvisno od velikosti delodajalca in teže prekrška, tudi do 20.000 evrov).