Bliža se rok za izplačilo regresa 30. junij 2026: Ključne obveznosti za delodajalce in pravice zaposlenih

Leto se hitro preveša v drugo polovico, kar za slovenska podjetja pomeni eno najpomembnejših finančnih obveznosti – izplačilo regresa za letni dopust. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da je skrajni rok za izplačilo regresa 30. junij 2026 (oziroma najpozneje do 1. julija). Ker je do izteka zakonskega roka le še nekaj tednov, smo za vas zbrali vse najnovejše podatke uradnih državnih institucij glede višine, obdavčitve in možnih izjem, ki jih morajo podjetja dosledno upoštevati.

Zakaj je skrajni rok za izplačilo regresa 30. junij 2026?

Zakon o delovnih razmerjih (v 131. členu) nalaga vsem delodajalcem obveznost, da delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačajo regres najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V praksi to pomeni, da morajo biti sredstva na računu zaposlenega najkasneje 30. junija 2026. Pravica do regresa je tesno vezana na pravico do letnega dopusta – tudi če zaposleni dopusta v tem letu še ni izkoristil, mu izplačilo nesporno pripada.

Višina regresa v letu 2026: Zakonski minimum in davčne olajšave

Pri načrtovanju likvidnosti podjetja morajo delodajalci upoštevati ne le rok, temveč tudi zakonodajne omejitve glede zneskov. Podatki za leto 2026 so naslednji:

• Minimalni regres za leto 2026: ZDR-1 določa, da mora biti regres izplačan najmanj v višini veljavne minimalne plače. Na podlagi uskladitve Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (objava v Uradnem listu RS, št. 6/2026), minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 evra bruto. To je absolutno najnižji znesek regresa za delavca, ki je zaposlen za polni delovni čas.

• Maksimalni neobdavčen regres: Po pravilih Finančne uprave RS (FURS) je regres davčno izjemno ugoden, saj se od njega ne plačujeta dohodnina in prispevki za socialno varnost, vse do zneska v višini 100 % povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v Sloveniji. Po zadnjih objavljenih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je povprečna bruto plača v Sloveniji na začetku leta 2026 znašala nekoliko več kot 2.600 evrov. Vse, kar delodajalec izplača nad to mejo, se obdavči na enak način kot redna plača.

Če je delavec zaposlen le del leta (ali za krajši delovni čas od polnega), mu po zakonu pripada sorazmerni del regresa. Za vsak polni mesec zaposlitve pri trenutnem delodajalcu mu tako pripada 1/12 celotnega zneska regresa.

Izjema: Kdaj se lahko izplačilo zamakne do 1. novembra?

Čeprav velja osnovni rok za izplačilo regresa 30. junij 2026, obstaja v delovnopravni zakonodaji izjema, ki omogoča podaljšanje roka vse do 1. novembra 2026. Ta zamik pa je dovoljen izključno ob izpolnitvi dveh strogih pogojev:

1. Podjetje se sooča z resno nelikvidnostjo oziroma finančnimi težavami.

2. Možnost zamika izplačila izrecno dovoljuje kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

Če podjetja ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti (ali če ta zamika ne predvideva), se podjetje na slabo finančno stanje ali plačilno nedisciplino ne more sklicevati in mora regres obvezno izplačati do konca junija.

Sankcije: Kaj tvegajo delodajalci pri zamudah?

Zamuajanje pri izplačilu ali neizplačilo regresa je prekršek, za katerega so predpisane visoke finančne kazni s strani Inšpektorata RS za delo. Zaposleni, ki regresa do predpisanega datuma ne prejmejo, lahko zoper delodajalca podajo prijavo na inšpektorat, hkrati pa lahko sprožijo tudi individualni delovni spor na pristojnem delovnem sodišču, s čimer si poleg glavnice zagotovijo tudi zamudne obresti.