Banka Slovenije za leto 2026: Napovedana 2,2-odstotna gospodarska rast in konec visoke inflacije?

Po lanski ohladitvi, ko je slovensko gospodarstvo raslo po zgolj enoodstotni stopnji, najnovejše napovedi Banke Slovenije za leto 2026 prinašajo zmeren optimizem. Obeti kažejo na pospešek rasti BDP na 2,2 odstotka in postopno umirjanje inflacije, vendar centralna banka opozarja na strukturne izzive in odvisnost od rasti produktivnosti.

Slovensko gospodarstvo v leto 2026 vstopa z mešanimi občutki. Medtem ko se inflacijski pritiski umirjajo, podjetja še vedno čutijo posledice negotovosti v mednarodni trgovini, ki so zaznamovale preteklo leto. Najnovejša decembrska napoved Banke Slovenije pa kljub temu riše sliko postopnega okrevanja.

Ključne številke: Odboj po šibkem letu 2025

Leto 2025 je bilo za slovensko gospodarstvo eno najzahtevnejših po pandemiji. Zaradi zastoja v prvem četrtletju in negotovosti glede globalnih trgovinskih politik (zlasti potez ameriške administracije) je gospodarska rast (BDP) dosegla le 1,0 odstotka, kar je manj od prvotnih pričakovanj.

Za leto 2026 pa analitiki Banke Slovenije napovedujejo preobrat:

• Gospodarska rast (BDP): Pospešila se bo na 2,2 %.

• Inflacija: Po lanskih 2,5 % naj bi se v letu 2026 znižala na 2,3 %, s trendom nadaljnjega padanja proti ciljnima 2 % v letih 2027 in 2028.

Podatek Banke Slovenije: "Gospodarska aktivnost se bo po lanski šibki rasti v prihodnjih letih okrepila, a bo skozi celotno obdobje nekoliko pod potencialno rastjo."

Kaj bo poganjalo rast v 2026?

Če so bili lani glavni zaviralci rasti odložene investicije v podjetjih in previdnost gospodinjstev, bo slika v letu 2026 drugačna. Rast bo temeljila na dveh stebrih:

1. Državne investicije in okrevanje izvoza: Pričakuje se, da bo vloga države pri investicijah ostala močna, hkrati pa se obeta izboljšanje v izvoznem delu gospodarstva, če se bodo razmere v mednarodni trgovini stabilizirale.

2. Rast produktivnosti je nujna: Ker so bazeni delovne sile praktično izčrpani, Banka Slovenije opozarja, da rasti ne moremo več graditi na novem zaposlovanju. Rast zaposlenosti bo šibka, zato bo ključna izključno rast produktivnosti. To je jasen signal podjetjem: brez vlaganj v tehnologijo in optimizacijo procesov bo rast omejena.

Plače in inflacija: Pritiski se zmanjšujejo

Dobra novica za delodajalce in potrošnike je umirjanje cenovnih pritiskov. Čeprav so lani cene hrane in storitev še vedno grizle v kupno moč, Banka Slovenije ocenjuje, da se bo razkorak med rastjo plač in produktivnostjo zmanjševal. To pomeni manjši pritisk stroškov dela na končne cene izdelkov.

Kljub temu tveganja ostajajo. Arjana Brezigar, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, opozarja, da bi na inflacijo in rast lahko vplivala okrepljena prisotnost Kitajske na evropskih trgih ter z njo povezana cenovna konkurenca, kar slovenskim izvoznikom predstavlja dodaten izziv.

Pogled naprej: Kaj to pomeni za slovenska podjetja?

Za poslovne odločevalce v letu 2026 napovedi Banke Slovenije prinašajo dve ključni sporočili:

1. Investicije so varnejše: Makroekonomsko okolje je stabilnejše kot lani, kar odpira prostor za zagon projektov, ki so bili v 2025 "na čakanju".

2. Fokus na dodani vrednosti: Ker na trgu dela ni pričakovati sprostitev, morajo strategije rasti temeljiti na avtomatizaciji in digitalizaciji, ne na širjenju števila zaposlenih.

Naslednji večji preizkus za slovensko gospodarstvo bo marčevska oddaja letnih poročil, ki bo pokazala realno sliko poslovanja v zahtevnem letu 2025 in postavila trdne temelje za pričakovani odboj v 2026.