 
          Napovedi za slovensko gospodarstvo v letu 2026
(Ostalo)
Gospodarstvo Slovenije se v obdobju do leta 2026 nahaja v fazi prilagajanja med globalnimi izzivi — od visoke inflacije in rasti stroškov dela, prek motenj v dobavnih verigah, do prehoda na zeleno in digitalno gospodarstvo. Pomembno je pogledati ključne kazalnike-rast BDP-ja, razmerje inflacije in obnašanje podjetniškega sektorja – ter ugotoviti, kaj to pomeni za podjetja v Sloveniji.
Gospodarska rast
Napovedi za leto 2026 kažejo zmerno izboljšanje rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Po podatkih Mednarodni denarni sklad (IMF) naj bi se rast za Slovenijo v letu 2026 gibala pri približno 2,3 %. To predstavlja rahlo izboljšanje v primerjavi z manj ugodnim letom 2025, ko je bila rast pod 2 %. Hkrati je pričakovati, da bo struktura rasti ostala neenakomerno porazdeljena – sektor tržnih storitev in sektor predelovalnih dejavnosti naj bi nadaljevala rast, vendar z zmerno dinamiko. 
Za podjetja to pomeni, da bodo tržne priložnosti sicer na voljo — a ne v obliki hitre eksplozije, temveč kot postopna stabilizacija. Podjetja bodo morala zato obvladovati stroške in biti prilagodljiva na spremembe v povpraševanju.
Inflacija in cenovni pritisk
Inflacijski pritisk se bo po napovedih v prihodnjem letu umiril, vendar se ne bo znižal v obsežnem obsegu. Po oceni IMF naj bi povprečna inflacija za Slovenijo v letu 2026 znašala okoli 2,4 %, ob koncu leta verjetno približno 2,3 %. Po podatkih Uredništvo za makroekonomske analize Hrvatske banke inštitut (UMAR) naj bi bila leta 2025 povprečna inflacija 2,3 %, do konca leta 2025 pa 2,7 %. Za podjetja to pomeni, da se bo pričakovan strošek viša po značaju plač, najemnin in storitev še naprej pojavljal — zato bo pomembno upravljanje cenovne strategije in prilagoditev poslovnih modelov.
Pričakovanja podjetniškega sektorja
Razpoloženje podjetij v Sloveniji je sicer višje kot pred letom, vendar ostaja pod dolgoletnim povprečjem. To nakazuje, da podjetja niso še povsem optimistična, predvsem zaradi nejasnosti pri stroških dela, višjih cen materialov, energentov in obvladovanju globalnih tveganj (npr. dobavne verige).
Poleg tega globalni trendi kažejo na povečano tveganje insolventnosti — po podatkih naj bi bilo v letu 2026 v svetu za četrtino več poslovnih stečajev kot v povprečju pred pandemijo. Čeprav to ni specifično za Slovenijo, signalizira, da podjetniški sektor ne sme računati zgolj na ugodne razmere, temveč mora biti proaktiven glede finančne odpornosti in likvidnosti.
Za podjetja v Sloveniji to pomeni, da bodo morali:
- 
izvesti pregled stroškov in morebitne racionalizacije (stroški dela, energija, najemnine) 
- 
pospešiti digitalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov za večjo učinkovitost 
- 
prilagoditi cenovne strategije ob manjšemu prostoru za višanje marž 
- 
povečati odpornost proti morebitnim šokom – zaradi zunanjih dejavnikov in negotovosti.