Slovenski izvozniki v letu 2026: od evropske odvisnosti k novim globalnim priložnostim

Slovenski izvozniki v letu 2026 stopajo v obdobje, ki zahteva večjo geografsko razpršenost in strateško prilagodljivost. Medtem ko povpraševanje v ključnih evropskih državah, predvsem v Nemčiji, ostaja zmerno, podjetja vse bolj usmerjajo pozornost proti trgom zunaj Evropske unije. Povečuje se izvoz v Azijo, na Bližnji vzhod in v Združene države Amerike, kjer je povpraševanje po farmacevtskih, kemičnih in tehnoloških izdelkih v porastu. Leto 2026 bo zaznamovala digitalizacija izvoznih procesov, krepitev logističnih poti prek Luke Koper in iskanje dolgoročnih partnerstev na rastočih trgih. Za uspeh bo ključno preoblikovanje izvozne strategije iz tekmovanja v količini v tekmo za kakovost, inovativnost in trajnost.

Slovenski izvozniki se leto 2026 lotevajo s pozornostjo tako na tradicijskih kot na novih trgih. Tradicionalna partnerica, Nemčija, ostaja močen izvozni steber Slovenije, vendar upad industrijske aktivnosti in zmanjšana naročila avtomobilske verige v Nemčiji prispevajo k počasnejši rasti naših izvoznih tokov. Glede na zadnje podatke Institute of Macroeconomic Analysis and Development (UMAR) bo izvoz blaga v Sloveniji v letu 2026 rasel po stopnji, ki bo približno sledila rasti povpraševanja na globalnih trgih, kar pomeni, da bo treba iskati priložnosti zunaj običajnih kanalov.

Ena ključnih priložnosti za slovenske izvoznike je razširitev prodajnih tokov za ne-članice Evropske unije. Leta 2025 je bil izvoz v države zunaj EU že opazen – podatki Statistical Office of the Republic of Slovenia (SURS) kažejo, da je v prvih petih mesecih leta 2025 izvoz v države izven EU zrasel za skoraj 59 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. To nakazuje, da slovenska podjetja aktivno iščejo trge, ki niso vezani na evropski avtomobilski cikel in so manj občutljivi na upad povpraševanja v industrializiranih državah. V letu 2026 bo torej pomembno, da podjetja okrepijo logistične verige, razvijejo distribucijske kanale v Aziji ali Bližnjem vzhodu ter izkoristijo bližino luke Koper za izvozne tokove, ki segajo onkraj evropskega kontinenta.

Poleg tega obstaja rastoča priložnost za slovenske izvoznike v Združenih državah Amerike. Čeprav so neposredne izvozne povezave Slovenije z ZDA relativno majhne (izvoz blaga v ZDA predstavlja le približno 2 % BDP-ja) je profil slovenskih izvoznih produktov – zlasti farmacevtski in kemični izdelki – takšen, da lahko delujejo kot zanesljiva alternativa v dobavnih verigah, kjer se ameriški kupci obračajo na evropske partnerje. Za slovenska podjetja to pomeni nujnost certifikacij, skladnosti z ameriškimi standardi in strateških partnerstev, da izkoristijo to nišno priložnost v letu 2026.

Ni pa treba pozabiti proizvodnih segmentov z višjo dodano vrednostjo, kjer je Slovenija že bila uspešna. Farmacevtski izdelki in električna ter elektronska oprema predstavljajo med najpomembnejšimi izvoznimi skupinami – podatki kažejo, da so farmacevtski izdelki predstavljali v letu 2024 največji delež med izvoznimi proizvodnimi skupinami. V letu 2026 se pričakuje, da bo prav ta profil izvoza zagotavljal stabilnost in rast, medtem ko bolj ciklični segmenti, na primer vozila in delci za avtomobilske verige, ostajajo pod pritiskom nizkega povpraševanja. Zato je pravi premik v letu 2026 v tem, da slovenska podjetja ne tekmujejo več le z volumnom, ampak z bolj ciljno usmerjenimi produkti in trgi.

Neposreden izziv ostaja potreba po digitalni transformaciji izvoznih procesov, boljšem dostopu do informacij o tujih trgih in večji fleksibilnosti podjetij. Za mala in srednja podjetja je nenazadnje ključno, da izboljšajo sposobnost nastopa na novih trgih z uporabo digitalnih kanalov za ustvarjanje povpraševanja, segmentacijo in merjenje rezultatov. Podpora institucij, kot so Chamber of Commerce and Industry of Slovenia (GZS) in SPIRIT Slovenia, je zato v letu 2026 še toliko bolj pomembna. 

V zaključku lahko povzamemo: za slovenske izvoznike bo leto 2026 prelomno v smislu prilagajanja na spremenjene razmere v izvoznem okolju. Tradicionalni evropski prostori ostajajo pomembni vendar niso več edina opcija. Odprtost do ne-EU trgov, specializacija v produkcijski dodani vrednosti in digitalna izvozna strategija bodo ključni. Tisti, ki bodo uspeli razviti robustne dobavne verige, uskladiti skladnost z mednarodnimi standardi in izkoristiti logistične prednosti Slovenije kot odprtega izvoznika, bodo pripravljeni na rast tudi v zahtevnejšem globalnem okolju. Novi trgi niso več le možnost: postali so nujnost.