Slovenska inflacija 2025: Med stabilizacijo in novimi izzivi
(Ostalo)
Leto 2024 je Slovenija zaključila z odličnimi rezultati na področju cenovne stabilnosti. Decembrska inflacija je znašala zgolj 1,9 odstotka, povprečna letna rast cen pa komaj 2 odstotke – natančno v okviru ciljne ravni Evropske centralne banke. Po dramatičnem obdobju, ko je inflacija leta 2022 dosegla vrhunec pri 11 odstotkov, ta dosežek predstavlja pomembno prelomnico v slovenskem gospodarstvu. Vprašanje, ki si ga zastavljajo tako gospodarski subjekti kot potrošniki, pa je: kaj lahko pričakujemo v letu 2025?
Napovedi kažejo zmerno okrepitev inflacije
Ključne gospodarske institucije v Sloveniji so za leto 2025 pripravile napovedi, ki nakazujejo rahlo povišanje inflacije v primerjavi z zaključkom lanskega leta. Banka Slovenije je v junijskih napovedih okrepila letošnjo napoved inflacije za 0,3 odstotne točke, kar odraža predvsem tekočo rast cen hrane kot posledico podražitev prehrambnih surovin na svetovnih trgih.
V prvih mesecih letošnjega leta je skupno inflacijo krepila zlasti rast cen hrane, do konca leta pa se bo inflacija še dodatno okrepila zaradi postopnega prehajanja rasti stroškov dela v končne cene. Kljub temu naj bi po napovedih Banke Slovenije inflacija ostala v bližini dvoodstotnega cilja cenovne stabilnosti skozi celotno leto. UMAR medtem v svoji pomladanski napovedi pričakuje, da bo povprečna letna inflacija v letu 2025 znašala 2,3 odstotka.
Kaj poganja cene v letu 2025?
Strukturna slika inflacije se je v primerjavi z letoma 2022 in 2023 pomembno spremenila. Takrat so cenovne pritiske ustvarjali predvsem zunanji dejavniki – drastične podražitve energentov zaradi vojne v Ukrajini ter motnje v globalnih dobavnih verigah. Danes pa so glavni gonilniki inflacije domači.
Hrana ostaja ključni dejavnik. Po podatkih Statističnega urada so k inflaciji v decembru 2024 največ, skoraj polovico odstotne točke, prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. Cene prehrambnih proizvodov so se na letni ravni zvišale za 2,6 odstotka. Spremembe na svetovnih trgih, vključno z nihanji cen žit, mlečnih izdelkov in rastlinskih olj, se še naprej prenašajo na slovenskega potrošnika.
Plače predstavljajo drugo pomembno področje pritiska. Nominalna rast plač v Sloveniji ostaja razmeroma visoka, kar je delno posledica reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Višji stroški dela se postopoma prenašajo v višje cene storitev. Storitve so se decembra 2024 v povprečju podražile za 2,7 odstotka, kar je bistveno več od podražitve blaga.
Energenti prinašajo stabilnost. Po turbulentnih letih se je položaj na energetskih trgih umiril. Cene nafte in zemeljskega plina so se stabilizirale, kar pozitivno vpliva na skupno inflacijsko sliko. Prav nižje cene energentov na svetovnih trgih so eden od dejavnikov, ki po napovedih Banke Slovenije preprečujejo močnejše zvišanje inflacije v letu 2025.
Nov sistem obračunavanja omrežnine
Med pomembne institucionalne dejavnike, ki vplivajo na inflacijo v letu 2025, spada tudi nov sistem obračunavanja omrežnin za električno energijo. Spremembe pri obračunavanju sicer prinašajo določene učinke na inflacijo, vendar ti niso dramiatični in so dobro predvidljivi v okviru gospodarskih napovedi.
Primerjava z Evropo
V širšem evropskem kontekstu Slovenija dosega dobre rezultate. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin za območje evra je bil decembra 2024 pri 2,0 odstotka, kar pomeni, da je slovenska inflacija popolnoma primerljiva s povprečjem evroobmočja. To je pomemben kazalnik uspešnega obvladovanja inflacije, saj kaže, da Slovenija ne zaostaja za svojimi evropskimi partnerji.
Zanimivo je tudi, da je Slovenija po nekaterih podatkih v posameznih mesecih leta 2024 celo presegla povprečje EU z nižjo inflacijo. Oktobra 2024 je bila Slovenija z ničelno inflacijo med državami z najnižjo rastjo cen v Evropski uniji.
Izzivi trga dela in produktivnost
Eden ključnih izzivov za ohranjanje stabilne inflacije v prihodnjih letih je razmerje med rastjo plač in produktivnostjo. Slovenija se sooča s tesnim trgom dela, pomanjkanjem kvalificirane delovne sile in visokimi plačnimi pričakovanji. To ustvarja pritiske, ki se lahko hitro prenesejo v cene.
S postopnim umirjanjem rasti plač in pričakovano rastjo produktivnosti se bo inflacija v letih 2026 in 2027 umirjala, napovedujejo v Banki Slovenije. To pomeni, da je za dolgoročno stabilnost cen ključnega pomena izboljšanje produktivnosti slovenskega gospodarstva.
Tveganja in negotovosti
Čeprav napovedi kažejo na relativno stabilno inflacijsko sliko, ostajajo določena tveganja. Mednarodne razmere so še vedno negotove – geopolitične napetosti, trgovinska razmerja med velikimi gospodarskimi bloki ter morebitni novi šoki na trgih surovin bi lahko hitro spremenili sliko.
Domači strukturni izzivi vključujejo nizko preteklo naložbeno aktivnost, pritiske na izvozno konkurenčnost in neugodno demografsko sliko. Ti dejavniki lahko dolgoročno vplivajo tako na gospodarsko rast kot na inflacijske pritiske.
Denarna politika ECB
Evropska centralna banka je v zadnjem letu postopno zniževala obrestne mere, kar odraža zaupanje v uspešno obvladovanje inflacije. Inflacija se bo v obdobju napovedi gibala pri dvoodstotnem cilju denarne politike, ocenjujejo v Banki Slovenije. To pomeni, da lahko pričakujemo nadaljnje rahljanje monetarne politike, kar bo ugodno za investicije in gospodarsko rast.
Pogled v prihodnost
Za obdobje po letu 2025 večina napovedi kaže na nadaljnje postopno približevanje inflaciji dvoodstotni ravni. Ob koncu napovednega obdobja se bo po pričakovanjih ustalila blizu dveh odstotkov in bo z vidika dejavnikov precej bolj uravnotežena. To je popotnica za gospodarsko stabilnost in predvidljivo poslovno okolje.
Leto 2025 tako za Slovenijo ni leto dramatičnih sprememb na področju inflacije, temveč leto konsolidacije in stabilizacije. Po pretresih preteklih let, ko je visoka inflacija močno erodirala kupno moč gospodinjstev in vplivala na konkurenčnost podjetij, trenutna situacija prinaša pozitivno sporočilo: Slovenija je uspešno premagala inflacijsko krizo in vstopila v obdobje vzdržne cenovne stabilnosti.
Za uspešno nadaljevanje tega trenda bo potrebna previdna gospodarska politika, ki bo uravnotežila potrebe po rasti plač s skrbjo za konkurenčnost gospodarstva, hkrati pa bo nadaljevala z naložbami v produktivnost in inovacije. Le tako bo Slovenija lahko ohranila doseženo stabilnost in zagotovila trdne temelje za nadaljnji gospodarski razvoj.