Slovenija vstopila v obdobje ohlajanja: prvi padec BDP po petih letih

Slovenija je v prvem četrtletju leta 2025 zabeležila prvo krčenje gospodarstva po petih letih, saj je sezonsko prilagojeni BDP upadel za 0,8 odstotka glede na prejšnje četrtletje. Glavni razlogi za upad so manjše povpraševanje v industriji, nižji izvoz in upad investicij v gradbeništvu. Potrošnja gospodinjstev je zaradi inflacije upadla, medtem ko so se kot odpornejši izkazali sektorji informacijske tehnologije, turizma ter zdravstva. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za opozorilni signal, ki zahteva hitre in usmerjene ukrepe države za spodbujanje rasti, zlasti prek investicij, inovacij in podpore malim podjetjem.

Slovenija je v prvem četrtletju leta 2025 po podatkih portala GOV.SI zabeležila zmanjšanje sezonsko prilagojenega bruto domačega proizvoda (BDP) za 0,8 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Gre za prvo krčenje gospodarstva po letu 2020, ko je pandemija covida-19 močno prizadela vse ključne gospodarske panoge. Tokratni padec kaže na upočasnjevanje gospodarske aktivnosti, ki bi se lahko ob neugodnih razmerah prevesilo v tehnično recesijo.

Med glavnimi razlogi za upad gospodarske aktivnosti so zmanjšano povpraševanje v industriji, upočasnjena rast izvoza ter nižje investicije v gradbeništvu in javni infrastrukturi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je industrijska proizvodnja zmanjšala predvsem v predelovalnih dejavnostih, kjer so podjetja poročala o manjših naročilih iz tujine, zlasti iz Nemčije in Italije, dveh najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. Gradbeništvo, ki je v zadnjih letih beležilo visoko rast zaradi infrastrukturnih projektov in subvencij, je prav tako občutilo ohlajanje, deloma zaradi višjih stroškov financiranja in zmanjšane zasebne investicijske aktivnosti. V storitvenem sektorju, zlasti v trgovini na drobno, se pozna nižja potrošnja gospodinjstev, ki so se zaradi inflacije in višjih življenjskih stroškov začela bolj zadržano odločati za nenujne nakupe.

Kljub splošnemu padcu obstajajo področja, ki izkazujejo relativno stabilnost ali celo rast. Mednje spadajo informacijske tehnologije, turizem ter zdravstvene in socialne storitve. Po ocenah analitikov se slovenski turizem počasi vrača na raven izpred pandemije, pri čemer pomembno vlogo igrajo tuji gosti iz Avstrije, Italije in Nemčije. Tudi sektor digitalnih storitev se kaže kot odpornejši na nihanja, saj podjetja še naprej vlagajo v digitalizacijo in avtomatizacijo poslovanja.

Strokovnjaki opozarjajo, da je trenutna situacija resen opozorilni signal, ki bi moral spodbuditi oblikovalce politik k bolj usmerjenim ukrepom za spodbujanje gospodarstva. Pričakovati je, da bo vlada v drugi polovici leta 2025 pripravila dodatne ukrepe za okrepitev konkurenčnosti in oživitev gospodarske rasti. Med temi bodo verjetno vključene spodbude za investicije v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo ter znižanje administrativnih bremen za podjetja. Poleg tega se napoveduje tudi usmerjanje javnih sredstev v inovacije in zeleno preobrazbo ter aktivna politika zaposlovanja, ki naj bi pripomogla k ohranjanju visoke zaposlenosti.

Čeprav je padec BDP v prvem četrtletju razmeroma zmeren, gre za jasno opozorilo, da se slovensko gospodarstvo sooča z obdobjem negotovosti. Nadaljnji razvoj bo v veliki meri odvisen od mednarodnih razmer, izvozne uspešnosti in domače potrošnje, pa tudi od sposobnosti vlade, da pravočasno sprejme učinkovite gospodarske ukrepe, ki bodo preprečili dolgotrajnejše ohlajanje.