Slovenija v 2025 s 0,8-odstotno rastjo: previden optimizem med negotovostjo

Po napovedih vlade in gospodarskih analitikov naj bi slovensko gospodarstvo v letu 2025 zraslo za približno 0,8 odstotka, kar kaže na obdobje umirjene gospodarske aktivnosti po visoki inflaciji in ohlajanju svetovnih trgov. Slovenija se po napovedih uvršča med države z zmerno rastjo, a pod regijskim povprečjem. Ključni izzivi ostajajo šibko izvozno povpraševanje, visoki energetski stroški ter globalna negotovost zaradi geopolitičnih napetosti. Strokovnjaki opozarjajo, da bo gospodarska stabilnost v prihodnjih mesecih odvisna predvsem od učinkovitosti državnih ukrepov, investicij v inovacije ter umiritve razmer na energetskih in finančnih trgih.

Po zadnjih napovedih vladnega urada za makroekonomske analize in raziskave (UMAR) ter neodvisnih gospodarskih analitikov, med njimi tudi portala SeeNews, naj bi Slovenija v letu 2025 dosegla rast bruto domačega proizvoda (BDP) v višini približno 0,8 odstotka. Napovedi kažejo na nadaljevanje obdobja umirjene gospodarske aktivnosti, ki ga zaznamujejo šibkejše izvozne številke, ohlajena industrijska proizvodnja in previdno domače potrošniško vedenje. Čeprav gre za pozitivno rast, je ta bistveno nižja od povprečja zadnjega desetletja in kaže na povečano gospodarsko negotovost tako doma kot v mednarodnem okolju.

Vlada ob tem izpostavlja, da je leto 2025 prehodno obdobje, v katerem se bo gospodarstvo prilagajalo novim razmeram po obdobju visoke inflacije in zaostrene monetarne politike Evropske centralne banke. Po dveh letih nenehnih podražitev in omejenih investicijskih ciklov se pričakuje počasno okrevanje, ki pa ga bo mogoče doseči le, če se bodo globalne dobavne verige stabilizirale in če ne bo novih geopolitičnih pretresov. Posebej pomemben bo vpliv energetskih trgov, saj nihanja cen elektrike in plina še vedno močno vplivajo na stroške industrije in s tem na konkurenčnost slovenskih podjetij.

V primerjavi z drugimi državami v regiji se Slovenija po napovedih uvršča med države z zmerno rastjo. Hrvaška naj bi po ocenah Evropske komisije v letu 2025 dosegla približno 2,3-odstotno rast, Avstrija okoli 1,2 odstotka, Madžarska pa nekaj več kot 1,5 odstotka. Boljše rezultate naj bi beležile države z izrazitejšo domačo potrošnjo ali močnejšimi vlaganji v energetsko tranzicijo. Slovenija po drugi strani ostaja močno odvisna od izvoza, predvsem v avtomobilski in kovinsko-predelovalni industriji, kjer se evropsko povpraševanje trenutno še ni v celoti povrnilo.

Ena ključnih neznank pri napovedih ostaja zanesljivost gospodarskih modelov, saj so globalne razmere izjemno spremenljive. Analitiki opozarjajo, da lahko že manjši pretresi na surovinskih trgih, kot so rast cen nafte, motnje v dobavnih poteh ali napetosti na Bližnjem vzhodu, hitro zmanjšajo optimizem. Prav tako bi morebitno nadaljnje zviševanje obrestnih mer ECB lahko zavrlo investicije podjetij in potrošnjo gospodinjstev. Na drugi strani bi morebitno znižanje obrestnih mer in umiritev inflacije lahko spodbudila nova vlaganja ter ponovno oživila kreditno aktivnost.

Vlada in gospodarski svetovalci ostajajo previdno optimistični. V drugi polovici leta naj bi se začeli izvajati novi programi za spodbujanje investicij in digitalne preobrazbe podjetij, ki bi lahko prispevali k dolgoročni konkurenčnosti. Kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, da Slovenija potrebuje bolj celovito strategijo gospodarskega razvoja, usmerjeno v povečanje produktivnosti, inovacij in izobraževanja kadrov.

Napoved 0,8-odstotne rasti je torej realistična, a krhka. Pomeni majhen korak naprej po obdobju negotovosti, hkrati pa jasno opozorilo, da bo prihodnja gospodarska stabilnost odvisna od premišljenih odločitev in učinkovitega odziva na zunanje izzive.