Slovenija in umetna inteligenca: Ali lahko postanemo vodilna država EU?
(Ostalo)
Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj – postati vodilna država Evropske unije na področju umetne inteligence. V dosego tega cilja namerava do leta 2030 vložiti več kot 110 milijonov evrov, kar po mnenju politike in strokovnjakov postavlja našo državo v sam vrh tehnološko najnaprednejših evropskih držav. A ali so ambicije realne ali gre zgolj za željo, ki je oddaljena od dejanske implementacije?
Trdni temelji: UNESCO in dolgoletna tradicija
UNESCO je Slovenijo izbral za sedež prvega mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI) pod okriljem te organizacije, ki deluje na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Ta odločitev iz leta 2019 ni naključna – slovenskim raziskovalcem je priznanje za odlično delo na tem področju, ki ga izvajajo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Po besedah dr. Marka Grobelnika, soustanovitelja in tehničnega direktorja IRCAI, se Slovenija glede na število prebivalcev umešča ob bok državam kot so Nemčija, Avstrija in druge uspešne evropske države. V evropskem prostoru sicer prednjači Švica, globalne velesile UI pa ostajajo Amerika, Kitajska in Evropa kot celota.
Nova zaveza: Zavod AI-D in nacionalni program 2030
Slovenija je novembra 2025 dobila prvo neodvisno organizacijo, ki povezuje znanje, raziskave in podjetništvo na področju umetne inteligence – Zavod AI-D. Ustanovitev zavoda se časovno ujema z izjemno rastjo svetovnih naložb v UI, ki so leta 2024 dosegle vrednost skoraj 215 milijard evrov.
Še pomembnejši korak je Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 (NPUI), ki ga je Ministrstvo za digitalno preobrazbo pripravilo v javno obravnavo. Program predvideva domači razvoj UI z osredotočenostjo na slovenski jezik ter nacionalno in kulturno identiteto. Cilj je do leta 2030 zgraditi nacionalni informacijski hrbtenični sistem, ki bo temeljil na odprtih podatkih, odprti kodi in odprtih standardih.
Regulativa kot konkurenčna prednost
Slovenija se z sprejetjem Zakona o izvajanju Uredbe EU o umetni inteligenci uvršča med vodilne članice EU, ki področje UI urejajo celovito. Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer poudarja dvojni cilj akta: spodbujati razvoj naprednih tehnoloških rešitev ter hkrati varovati zdravje, varnost in temeljne pravice posameznikov.
Statistika vs. realnost: Osmo mesto v EU
Po podatkih Eurostata iz leta 2023 je Slovenija pri uporabi umetne inteligence na osmem mestu med državami EU. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da ta številka ne odraža realnega stanja napredka. Mitja Trampuž iz podjetja Medius pojasnjuje, da je velika razlika med tem, ali tržnik v podjetju pripravi članek s pomočjo Chat GPT ali če UI optimira transportne poti in krmili naročila dobaviteljem.
Ocenjuje, da smo pri resni uporabi UI – od pogovornih robotov do optimizacije temeljnih procesov – še zadaj, pri čemer resno uporabo zasledimo predvsem v slovenskih finančnih ustanovah ter velikih infrastrukturnih podjetjih.
Ključni izzivi na poti do vodilne države
Kadrovski primanjkljaj
Ena največjih ovir je pomanjkanje usposobljenega kadra. V Sloveniji so se povečale pobude za izobraževanje in prekvalifikacijo zaposlenih, vključno s projektom Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije in številnimi univerzitetnimi programi, vendar ti napori še niso zadostni za potrebe gospodarstva.
Šibka povezava med znanostjo in gospodarstvom
Kljub odlični akademski bazi in raziskavam svetovnega kova ostaja izziv prenos znanja v gospodarsko prakso. Slovenska podjetja, zlasti mala in srednja, še vedno premalo vlagajo v lastne UI rešitve in se pogosto zanašajo na tuje tehnologije.
Kakovost podatkov
Eden največjih izzivov je zagotavljanje nepristranskosti podatkovnih baz, saj je kakovost podatkov v slovenskem jeziku manjša, kar lahko vodi do napak in diskriminacije.
Finančne omejitve
Kljub napovedanim 110 milijonom evrov ostajajo vlaganja skromna v primerjavi z vodilnimi državami. Microsoft je na primer v sodelovanju z OpenAI vložil več kot 10 milijard dolarjev.
Realna ocena: Potencial je, pot pa dolga
Dr. Marko Grobelnik ugotavlja, da Slovenija nekoliko zaostaja za skandinavskimi državami, vendar ne bistveno, in je v evropskem povprečju. Izpostavlja, da imamo zaradi majhnosti države veliko priložnosti – lahko smo bolj prizadevni in veliko hitreje reagiramo, če se le organiziramo.
Slovenija ima torej trdne temelje: UNESCO center, dolgoletno raziskovalno tradicijo, novoustanovljen Zavod AI-D, ambiciozen nacionalni program in zgodnjo implementacijo evropske regulative. Vendar pa statistično osmo mesto v EU ne pomeni avtomatično vodilne vloge, temveč zgolj prisotnost v širši skupini perspektivnih držav.
Sklep: Med željami in realnostjo
Ali lahko Slovenija postane vodilna država EU na področju UI? Odgovor je: lahko, vendar pod pogojem pospešenih strukturnih sprememb. Potrebna so večja vlaganja v izobraževanje, okrepljena povezava med akademsko sfero in gospodarstvom, večje naložbe podjetij v lastne UI rešitve ter nadaljevanje sistematične državne podpore.
Če ostanemo pri sedanjem tempu, bo Slovenija ostala perspektivna, a ne vodilna država. Če pa izkoristimo prednosti majhnosti, odlične znanstvene temelje in strateško pozicijo UNESCO centra, lahko resnično postanemo eden vodilnih akterjev evropske UI scene. Ključno vprašanje ni "ali lahko", ampak "ali bomo".