Preobrat za normirance: Vlada predlaga dvig meje na 120.000 evrov
(Ostalo)
Le dobro leto po tem, ko je vlada Roberta Goloba močno zaostrila pogoje za normirane samostojne podjetnike, finančno ministrstvo pod vodstvom Klemna Boštjančiča predlaga novo, tokrat precej bolj sproščeno ureditev. Predlog zakona, ki ga je vlada potrdila konec oktobra 2025 skupaj s predlogom za uvedbo obvezne božičnice, bi lahko začel veljati že z začetkom leta 2026 in prinese pomembne spremembe za več deset tisoč slovenskih podjetnikov.
Dvig prihodkovnih mej in nova davčna lestvica
Osrednja novost vladnega predloga je znatno zvišanje prihodkovnih pragov. Polni normiranci – tisti, ki so obvezno zavarovani za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev – bi lahko v sistemu ostali do 120.000 evrov letnih prihodkov, kar je dvakrat več od trenutnih 60.000 evrov. Pri popoldanskih normirancih se meja zvišuje s 30.000 na 50.000 evrov.
Ključna sprememba se skriva v načinu obdavčitve. Namesto sedanje enotne 20-odstotne stopnje dohodnine predlog uvaja progresivno obdavčitev. Za prvih 60.000 evrov prihodkov bi veljala štiriodstotna stopnja dohodnine, za preostali del do 120.000 evrov pa 20-odstotna. To pomeni, da bi bil efektivni davek pri maksimalnih prihodkih približno 12-odstoten, kar je občutno nižje od sedanjega bremena.
Po besedah ministra Boštjančiča je cilj predloga sistem narediti "enostaven in predvidljiv" ter zagotoviti, da "ne pride do trka izigravanj sistema in kaznovanja tistih, ki delajo pošteno, a so malenkost preko sedanjih mej."
Strožji pogoji za izstop in preprečevanje zlorab
Kljub višjim mejam za vstop v sistem predlog ohranja strožje pogoje za obvezni izstop iz sistema normirancev. Zavezanec mora izstopiti, če njegovo povprečje prihodkov v dveh zaporednih letih presega 120.000 evrov za polne normirance, 50.000 evrov za popoldanske in 85.000 evrov za ostale kategorije.
Pomembna novost se nanaša na preprečevanje zlorab sistema s ponavljajočimi vstopi in izstopi. Možnost vrnitve v sistem normirancev se podaljšuje z dveh na pet let. Minister je pojasnil, da v določenih dejavnostih zaznavajo "hitre vrnitve, v vmesnem času pa opravljanje poslovanja preko kakšnega znanca." Gre za "zelo specifični anomaliji," ki ju v sistemu uspešno izkoriščajo nekateri podjetniki.
Predlog ohranja tudi uvedbo progresivne stopnje 35 odstotkov za tiste, ki presegajo predpisane meje. To pomeni, da bi podjetnik, ki izstopi iz sistema normiranih odhodkov zaradi preseganja prihodkovnih mej, plačal bistveno višji davek od presežnega dela prihodkov.
Ozadje in razlogi za spremembe
Spremembe prihajajo po manj kot dveh letih od zadnje večje zaostritve sistema, ki je stopila v veljavo januarja 2024. Takrat je vlada znižala meje predvsem zaradi eksplozivne rasti števila normirancev – od leta 2013 se je njihovo število povečalo šestkrat, konec leta 2023 pa je bilo v sistemu kar 83.863 normiranih samostojnih podjetnikov.
Kritiki tedanjega zaostrovanja so opozarjali, da so bili ukrepi prestrogi in da škodujejo malemu podjetništvu ter zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja. Številni podjetniki so se znašli v položaju, ko so morali hitro prestrukturirati svoje poslovanje ali plačevati bistveno višje davke in prispevke.
Nova ureditev je odgovor na te kritike, vendar hkrati poskuša ohraniti nadzor nad sistemom in preprečiti najbolj očitne zlorabe. Vlada si po Boštjančičevih besedah želi "razprave, tako splošne kot tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta," kar označuje kot "povabilo k dialogu."
Prehodno obdobje in usklajevanje
Podobno kot pri prejšnjih spremembah tudi tokrat predvidena ureditev predvideva določeno prehodno obdobje. V skladu s prehodnimi določbami iz leta 2024 bodo namreč v letu 2026 morali iz sistema izstopiti tisti polni normiranci, ki bodo v letu 2025 presegli 60.000 evrov prihodkov, in popoldanci s prihodki nad 30.000 evrov.
Če bo nova ureditev sprejeta in začela veljati z letom 2026, se bo ta prehodni režim nadomestil z novimi pravili. To bi lahko pomenilo, da bi podjetniki, ki bodo v letu 2025 rahlo presegali sedanje meje, kljub temu lahko ostali v sistemu, če ne bodo presegli novih, višjih limitov.
Opozicijski predlog za še večje spremembe
Medtem je skupina poslancev NSi oktobra 2025 vložila alternativni predlog zakona, ki predlaga še bolj radikalne spremembe. Njihov predlog predvideva dvig meje za polne normirance na 110.000 evrov (namesto vladnih 120.000), za popoldanske pa nazaj na 50.000 evrov, kar se ujema z vladnim predlogom.
Ključna razlika je v davčni obravnavi. Opozicijski predlog ohranja enoten odstotek normiranih odhodkov in ne uvaja progresivne obdavčitve, kot jo predlaga vlada. Prav tako opozicija predlaga višanje izstopne meje na povprečje 150.000 evrov v dveh letih za vse kategorije normirancev, kar je bistveno več od vladnih 120.000 evrov.
Vpliv na podjetništvo in javne finance
Ministrstvo za finance ocenjuje, da bodo spremembe v primeru sprejetja prinesle določene prihodkovne izgube za državni proračun, vendar naj bi bile te zmerne. Natančnejše ocene finančnih učinkov bodo znane, ko bo zakon v celoti pripravljen za obravnavo v državnem zboru.
Za številne samostojne podjetnike bi nove spremembe pomenile pomembno olajšanje. Zlasti tisti z višjimi prihodki, ki so bili prisiljeni izstopiti iz sistema ali so na robu izstopa, bi lahko ponovno izkoristili prednosti poenostavljene obdavčitve.
Po drugi strani pa kritiki opozarjajo na nestabilnost in nepredvidljivost davčnega sistema. V zadnjih treh letih je vlada trikrat bistveno spreminjala pravila za normirance – najprej jih je zaostrila leta 2023, nato še bolj leta 2024, zdaj pa predlaga precej bolj liberalno ureditev. Takšno nihanje zmanjšuje zaupanje v dolgoročno stabilnost poslovnega okolja.
Pot do sprejema in nadaljevanje
Predlog zakona bo moral prestati javno obravnavo in nato še parlamentarno proceduro. Minister Boštjančič poudarja, da si vlada želi široke razprave z vsemi deležniki, vključno z Ekonomsko-socialnim svetom, gospodarskimi združenji in predstavniki podjetnikov.
Hkrati bo treba spremljati tudi obravnavo opozicijskega predloga NSi, ki bi lahko v parlamentarnem postopku pripeljal do kompromisnih rešitev ali sprememb vladnega predloga. Končna podoba zakona bo torej najverjetneje rezultat političnega usklajevanja in pritiska interesnih skupin.
Ne glede na končni izid je jasno, da ostaja vprašanje obdavčitve normirancev ena najbolj občutljivih tem slovenske davčne politike in da bodo spremembe pomembno vplivale na poslovno okolje ter odločitve desettisoč slovenskih samostojnih podjetnikov.