Posledice ameriških tarif za slovensko gospodarstvo
(Ostalo)
V začetku leta 2025 je ameriška administracija uvedla obsežen paket novih tarif – osnovni 10‑odstotni davek na večino uvoženega blaga, do 25 % na jeklo, aluminij in avtomobile, ter še višje stopnje na določene sektorje, kot so farmacija, elektronika in alkoholne pijače. Julija 2025 je bil med ZDA in Evropsko unijo dosežen kompromis, ki je določil 15‑odstotno tarifo na večino evropskih izvozov, a številni izdelki ostajajo močno obremenjeni.
Čeprav neposredna trgovina med Slovenijo in ZDA obsega razmeroma majhen delež – približno 2,4 % slovenskega izvoza – ima transatlantska izmenjava pomemben vpliv, saj zagotavlja več kot 15.000 delovnih mest. Najbolj izpostavljeni panogi sta jeklarska in avtomobilska industrija, Slovenija pa je zaradi svoje vloge v evropskih dobavnih verigah posredno prizadeta tudi zaradi upada povpraševanja v večjih državah, kot je Nemčija.
Makroekonomske posledice se že kažejo: ocene kažejo na potencialno zmanjšanje gospodarske rasti v regiji za približno 0,5 % BDP. Povečuje se tudi negotovost med podjetji, kar vpliva na investicijske odločitve. Mala in srednja podjetja so še posebej ranljiva zaradi višjih vhodnih stroškov, razpadanja dobavnih verig in povečane regulatorne nestabilnosti.
V prihodnje lahko pričakujemo nadaljnjo volatilnost na področju tarifne politike, možno širitev evropskih protitarif in okrepljena prizadevanja za trgovinsko diversifikacijo. Slovenija podpira skupen odziv EU, ki vključuje diplomatski dialog, zaščitne ukrepe ter krepitev trgovinskih vezi z drugimi regijami.