Odložen davek na kriptovalute: Slovenija ostaja kripto oaza še vsaj do 2027
(Ostalo)
Prestavljena obravnava v parlamentu
Slovenska vlada je julija 2025 potrdila predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev, ki je predvideval 25-odstotno obdavčitev dobička iz prodaje kriptovalut za fizične osebe. Zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem 2026, vendar so se načrti spremenili.
Kolegij predsednice Državnega zbora je novembra 2025 na pobudo največje koalicijske stranke, Gibanja Svoboda, z dnevnega reda decembrske seje umaknil odločanje o predlogu zakona. V Gibanju Svoboda so pojasnili, da si želijo vzeti več časa za preučitev predlogov in morebitne popravke zakona, saj "četudi bi ga sprejeli na decembrski seji, z letom 2026 še ne bi začel veljati."
Ta odločitev v praksi pomeni, da dobički iz kriptovalut prihodnje leto zagotovo ne bodo obdavčeni. Ob upoštevanju dejstva, da bodo leta 2026 parlamentarne volitve, strokovnjaki ocenjujejo, da bi davek na kriptovalute, če sploh, lahko dobili šele leta 2027.
Kaj je predvideval predlog zakona?
Predlagani zakon je določal 25-odstotno obdavčitev dobička, ki bi ga fizične osebe – rezidenti Slovenije – ustvarile z odsvojitvijo kriptovalut. Kot odsvojitev bi se štela menjava kriptovalute za fiat valuto (npr. evre), uporaba kriptovalute za plačilo blaga ali storitev ter prenos kriptosredstev na drugo osebo.
Pomembno je, da menjava ene kriptovalute za drugo (npr. bitcoina za ethereum) ne bi štela za obdavčljiv dogodek, prav tako ne prenosi med denarnicami istega lastnika.
Imetniki kriptovalut bi morali voditi natančne evidence vseh pridobitev in odsvojitev ter do 30. junija 2026 prijaviti začetno stanje svojega kriptopremoženja na dan 1. januar 2026. Kdor tega ne bi storil, bi bil pri prvi odsvojitvi obdavčen na celoten znesek prodaje, brez upoštevanja nabavne vrednosti.
Slovenska pozicija v Evropi
Slovenija je bila dolgo časa znana kot ena najbolj prijaznih držav za vlagatelje v kriptovalute. Po podatkih Evropske centralne banke je leta 2023 kar 15 odstotkov odraslih Slovencev imelo v lasti kriptovalute – najvišja stopnja lastništva v evroobmočju. Tudi ljubljanska kriptoborza in široka sprejetost kriptovalut v maloprodaji sta prispevali k temu statusu.
Predlagana 25-odstotna davčna stopnja bi bila med višjimi v regiji. Na primer, Hrvaška ima zgolj 12-odstotni davek na kriptovalute, pri čemer lahko vlagatelji po dveh letih imetništva vrednostne papirje prodajo brez davčne obveznosti. V Nemčiji so dolgoročne naložbe (več kot eno leto) še naprej oproščene davka.
Odzivi javnosti in stroke
Predlog zakona je naletel na mešane odzive. Kritiki, med njimi tudi opozicijski politiki, so opozarjali, da bi 25-odstotna stopnja lahko zadušila inovacije in usmerila talente ter kapital v tujino. Bitcoin društvo Slovenije je predlog označilo za "nejasnega" in "pomanjkljivega".
Po drugi strani pa finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da "praktično celotna finančna industrija pozdravlja obdavčitev kriptosredstev, kajti neobdavčitev velja za nelojalno konkurenco drugim finančnim instrumentom." Nova Slovenija je pred tem predlagala alternativni zakon s petodstotnim davkom in oprostitvijo do 10.000 evrov, vendar predlog ni dobil podpore v parlamentu.
Kaj to pomeni za vlagatelje?
Za vlagatelje v kriptovalute ta odločitev pomeni, da lahko še naprej trgujejo s kriptovalutami brez davčnih obveznosti, če trgovanje ni opredeljeno kot dejavnost. Finančna uprava Republike Slovenije trenutno obdavčuje trgovanje le, kadar presodi, da gre za redno, organizirano dejavnost s ciljem ustvarjanja dohodka.
Strokovnjaki svetujejo vlagateljem, naj spremljajo nadaljnji zakonodajni razvoj in se pravočasno pripravijo na morebitne spremembe. Evropska unija namreč spodbuja državljanke članice k ureditvi tega področja, predvsem zaradi direktive o mednarodnem poročanju o kriptovalutnih transakcijah, ki bo začela veljati v letu 2026.
Prestavitev obravnave zakona o obdavčitvi kriptovalut je pomemben razvoj za slovenski kriptotrg. Medtem ko to zagotovo razveseljuje vlagatelje, ki lahko še nekaj časa trgujejo brez davčnih obveznosti, pa odpira vprašanja o dolgoročni davčni politiki in izenačitvi obravnave različnih finančnih instrumentov.
Slovenija tako ostaja davčna oaza za kriptovlagatelje vsaj do leta 2027, kar lahko še naprej privlači investitorje in ohranja status ene najbolj kriptovalutam prijaznih držav v Evropi.