Obvezna božičnica potrjena – zaposleni in upokojenci bodo prejeli dodatek še letos
()
Zgodovinsko glasovanje v parlamentu
Slovenski parlament je 11. novembra 2025 na izredni seji z veliko večino potrdil Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Za zakon, ki uvaja obvezno božičnico za vse zaposlene v Sloveniji, je glasovalo 48 poslancev, proti pa je bil le samostojni poslanec Miha Kordiš.
Zanimivo je, da nobena od opozicijskih poslanskih skupin ne SDS, ne NSi ni glasovala proti zakonu, čeprav so izrazili številne pomisleke in kritike. Poslanci SDS so napovedali, da bodo svojo božičnico darovali v dobrodelne namene, saj menijo, da zakon ni ekonomsko vzdržen za podjetja v težavah.
Finančni minister Klemen Boštjančič je poudaril, da zakon ureja tri vsebine: zimski regres (obvezno božičnico), zimski dodatek za upokojence ter spremembe na področju normiranih odhodkov za samostojne podjetnike.
Kaj prinaša novi zakon?
Zimski regres za zaposlene
Zaposleni v Sloveniji bodo letos prejeli zimski regres v višini 639 evrov bruto, kar predstavlja polovico minimalne plače. Ključne značilnosti izplačila:
- Višina: 639 evrov (polovica minimalne plače za leto 2025)
- Rok izplačila: Najpozneje do 18. decembra 2025
- Obdavčitev: Znesek je neobdavčen in neoprispevčen
- Posebne izjeme: Podjetja v likvidnostnih težavah lahko izplačilo pod določenimi pogoji odložijo do 31. marca 2026
Za javni sektor ta izjema ne velja – vseh približno 190.000 javnih uslužbencev mora prejeti božičnico do 18. decembra. Državni proračun bo za izplačilo v javnem sektorju namenil 120 milijonov evrov.
Zimski dodatek za upokojence
Ker pokojninska reforma zaradi sproženega referendumskega postopka še ni bila objavljena v Uradnem listu, zakon ureja tudi izplačilo zimskega dodatka za upokojence:
- Višina: 150 evrov
- Upravičenci: Prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja
- Rok izplačila: Do 19. decembra 2025
Reakcije koalicije in opozicije
Podpora koalicije
V koalicijskih strankah – Gibanju Svoboda, SD in Levici – so zakon pozdravljili kot izpolnitev predvolilnih obljub. Poslanka Gibanja Svoboda Andreja Kert je poudarila, da se bo Slovenija z zimskim regresom postavila ob bok državam, ki imajo tovrstne ukrepe že dolgo tradicijo.
Sandra Gazinkovski iz Gibanja Svoboda je zavrnila obtožbe o predvolilnem podkupovanju: "Gre za izpolnitev obljube, dane državljanom že na začetku mandata. Slovenska podjetja generirajo 6,5 milijarde evrov čistega dobička letno, zato je ta ukrep nujen."
Minister za delo Luka Mesec je zavrnil očitke, da vlada zatira gospodarstvo, in poudaril, da so podjetja v zadnjih letih dosegala zelo visoke dobičke, tudi rekordne. Božičnica bo po njegovih besedah prispevala h kupni moči.
Kritike opozicije
Opozicijske stranke so bile do predloga kritične, vendar kljub temu niso glasovale proti:
SDS: Poslanec Rado Gladek je opozoril, da bo imela božičnica hude posledice za 30 odstotkov podjetij v rdečih številkah in za javne finance, saj sredstva zanjo niso zagotovljena. Izpostavil je neenak standard za javni in zasebni sektor.
NSi: Jernej Vrtovec je obvezno božičnico označil za "slaščico iz slaščičarskega butika premierja Roberta Goloba" in spomnil, da je Golob leta 2022 obvezni božičnici še nasprotoval. NSi je predlagala, da država povrne sredstva za božičnico izvajalcem socialnovarstvenih programov, humanitarnim organizacijam in prostovoljnim gasilskim društvom, vendar koalicija predloga ni sprejela.
Miha Kordiš: Edini poslanec, ki je glasoval proti, je menil, da gre v resnici za "božičnico za delodajalce", saj bodo ti zaradi neobdavčenosti edini privarčevali.
Odziv delodajalcev in sindikatov
Delodajalci
Delodajalske organizacije so predlog ostro zavrnile. Pretekli petek so celo protestno zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je vztrajal, da bi morala božičnica ostati prostovoljna, in predlagal povečanje praga neobdavčenosti nagrad za poslovno uspešnost.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je izrazil skrb glede izjem za podjetja v težavah, saj obrtniki ne izplačujejo dividend, temveč si dobičke nakazujejo kot plače. Opozoril je, da zamik izplačila za nekaj mesecev podjetjem ne bo veliko pomagal.
Sindikati
Sindikati so razočarani nad možnostjo, da bi podjetja v likvidnostnih težavah letos pod posebnimi pogoji zaposlenim izplačala le 160 evrov zimskega dodatka. Glavni tajnik ZSSS Jakob Počivavšek je poudaril, da mora biti izplačilo enako za vse in da je zadosten "odpustek" delodajalcem že zamik izplačila na konec marca.
Počivavšek je tudi opozoril, da vlada predlaga neupoštevanje božičnice v izračun pravic iz socialnih transferjev le za prvo leto izplačila. V naslednjih letih bi namreč lahko vplivala na subvencije za vrtec, šolsko prehrano ali otroški dodatek.
Nadaljnja pot zakona
Kljub sprejetju v Državnem zboru pot zakona še ni končana. Čaka ga več možnih ovir:
Veto državnega sveta
Državni svet lahko vloži veto na zakon, kar je v tem mandatu postalo že skoraj stalnica. Interesna skupina delodajalcev bo predvidoma v sredo razpravljala o pobudi za veto. Če bi ga res vložili, bi morali poslanci zakon ponovno potrditi z najmanj 46 glasovi, kar koalicija brez težav zmore.
Možnost referenduma
Bolj zapletena bi bila zahteva za razpis zakonodajnega referenduma. Pobudniki bi morali zbrati 2.500 podpisov v sedmih dneh po sprejemu zakona, nato pa še 40.000 podpisov v 35 dneh. Vendar obstajajo pravni pomisleki, ali je referendum sploh dopusten, saj zakon vključuje tudi davčne spremembe, pri katerih ustava prepoveduje referendum.
Ustavni pravnik Igor Kavčič je pojasnil, da lahko interesne skupine referendum vseeno predlagajo, Državni zbor pa lahko nadaljnje postopke zavrne z argumentom o protiustavnosti.
Časovni izzivi
Če bi katerakoli od omenjenih ovir zamaknila uveljavitev zakona v januar 2026, bi to lahko ogrozilo pravočasno izplačilo božičnice, saj zakon ne predvideva retroaktivnega izplačila.
Zakonodajnopravna služba Državnega zbora je že opozorila, da je rok izplačila "naslednji delovni dan po uveljavitvi zakona" (če to ne bi bilo pred 18. decembrom) praktično neizvedljiv.
Ekonomski in socialni vpliv
Stroški in koristi
Uvedba obvezne božičnice bo imela pomemben vpliv na državni proračun in gospodarstvo:
- Stroški za javni sektor: 120 milijonov evrov neposredno iz proračuna
- Izgubljeni prihodki: Približno 250 milijonov evrov zaradi oprostitve davkov in prispevkov
- Skupni stroški za gospodarstvo: Ocenjeno več kot 370 milijonov evrov letno
Po drugi strani vlada pričakuje, da bo božičnica povečala kupno moč in potrošnjo, kar bi spodbudilo gospodarsko rast.
Primerjava z Evropo
Slovenija se z uvedbo obvezne božičnice uvršča med države, ki imajo tovrstne ukrepe že dolgo tradicijo. V številnih evropskih državah so obvezni 13. ali celo 14. plače ter različni dodatki že standardna praksa.
Sprejetje zakona o obvezni božičnici je pomemben korak v slovenski socialni politiki. Kljub burnim razpravam in kritikam je dobil široko podporo v parlamentu, kar kaže na konsenz, da je treba okrepiti kupno moč zaposlenih in upokojencev.
Zaposleni in upokojenci lahko pričakujejo, da bodo dodatek prejeli pred božično-novoletnimi prazniki, razen če bi prišlo do nepričakovanih zapletov v nadaljnjem postopku. Vprašanje ostaja, kako bo ukrep dolgoročno vplival na gospodarstvo in ali bo dosegel zastavljene cilje – izboljšanje standarda življenja ter spodbujanje potrošnje in gospodarske rasti.
Božičnica bo v prihodnjih letih postala stalna pravica vseh zaposlenih v Sloveniji, njena višina pa bo še naprej vezana na polovico minimalne plače.