poslovni.si

Obvezna božičnica – kaj pravzaprav predlaga Golobova vlada in kakšen bi bil učinek?

19.09.2025
(Ostalo)


Golobova vlada je predstavila izhodišča za zakon o obveznih božičnicah, ki bi jih moral prejemati vsak zaposleni – najmanj v višini polovice minimalne plače in brez obdavčitve. Predlog je trenutno v razpravi na Ekonomsko-socialnem svetu, zakon še ni spisan in sprejet. Sindikati ukrep podpirajo, delodajalci opozarjajo na visoke stroške in vpliv na osnovne plače. Če bo zakon sprejet, bo pomenil dodatne stroške za podjetja in javne finance (ok. 100 milijonov € letno v javnem sektorju), hkrati pa kratkoročno povečal potrošnjo ob koncu leta. Izid je odvisen od dogovora socialnih partnerjev in glasovanja v Državnem zboru.

Vlada Roberta Goloba je odprla razpravo o uvedbi obvezne božičnice (14. plače) za vse zaposlene. Po vladnih izhodiščih bi bila obvezna vsaj v višini polovice minimalne plače (trenutno okoli 639 € neto) in bi bila razbremenjena davkov in prispevkov – podobno kot regres. Nosilca priprave sta minister za delo Luka Mesec in finančni minister Klemen Boštjančič. Vlada je izhodišča poslala v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet (ESS), kar pomeni, da zakon še ni spisan, kaj šele sprejet; gre za začetek formalnega procesa socialnega dialoga. Če bo konsenz, sledi priprava predloga sprememb ZDR-1 in nato zakonodajni postopek v Državnem zboru (redni ali skrajšani/nujni postopek). 

Kaj natanko je na mizi? Bistvo je obvezno izplačilo najmanj polovice minimalne plače ob koncu leta, pri čemer bi bila božičnica neobdavčena. Vlada hkrati omenja prilagoditve pri “normirancih”, a to je ločena, spremljevalna tema. 

Kakšne so možnosti za sprejem? Koalicija ima načeloma dovolj glasov, a predlog deli socialne partnerje: sindikati ga podpirajo, delodajalske organizacije opozarjajo na stroške in na to, da bi lahko ukrep zmanjšal prostor za redno rast osnovnih plač. Končni izid bo odvisen od (ne)enotnosti koalicije in dogovora na ESS; v tem trenutku je izid odprt. 

Učinki na gospodarstvo? Po prvih izračunih ministrstva za finance bi ob scenariju “½ minimalne plače” neto izplačilo zaposlenemu znašalo približno 639 €, javnofinančni prihodki pa bi se dolgoročno znižali (učinek na dohodnino in prispevke); izplačila v javnem sektorju bi državo stala ok. 118 mio € letno. Del bremena nosijo tudi podjetja prek višjih izplačil in nižjega davčnega ščita; mediji poročajo o skupni obremenitvi gospodarstva v rangu nekaj sto milijonov evrov. Kratkoročno bi to okrepilo potrošnjo ob koncu leta; tveganja so pritiski na likvidnost (zlasti pri MSP), možen premik iz rednih plač v božičnico zaradi davčne ugodnosti ter vpliv na stroške dela in konkurenčnost. 

Status danes: zakon ni sprejet; v teku so “izhodišča” za razpravo in pripravo morebitnega predloga zakona, ki bi moral skozi ESS in nato v Državni zbor. 

 

 


Spletna stran uporablja piškotke, da lahko zagotovi najboljšo uporabniško izkušnjo. Več o piškotnih in možnost njihovega upravljanja najdete s klikom nastavitve.