Normirani s.p. v Sloveniji: nove spremembe že po enem letu

Slovenski samostojni podjetniki s sistemom normiranih odhodkov se soočajo z že drugo reformo sistema v enem letu. Državni zbor je novembra 2025 sprejel nov zakon, ki zvišuje prihodkovne pragove za normirance – polni s 60.000 na 120.000 evrov, popoldanski pa s 30.000 na 50.000 evrov. Spremembe prinašajo tudi izboljšave pri obdavčitvi, a vse se zgodi manj kot leto dni po zadnji veliki reformi sistema.

Turbulentno leto za normirance

Za samostojne podjetnike, ki uporabljajo sistem normiranih odhodkov, je bilo leto 2025 izjemno dinamično. Januarja je začel veljati nov, bistveno strožji sistem obdavčitve, novembra pa je Državni zbor že sprejel novo zakonodajo, ki nekatere omejitve znova omili.

Ta hitro spreminjanje pravil povzroča veliko zmedo med podjetniki in jim otežuje dolgoročno poslovno načrtovanje. Kot je na parlamentarni seji opozoril poslanec Tine Novak, gre za "pristop s kladivom namesto s skalpelom", kjer se v sistem posega že tretjič v zadnjih letih.

Kaj se je zgodilo 1. januarja 2025?

Z začetkom leta 2025 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB), ki je močno zaostrил pogoje za normirance:

Nove meje za vstop (od 1.1.2025):

• Polni normiranci: znižanje s 100.000 na 60.000 EUR
• Popoldanski normiranci: znižanje s 50.000 na 30.000 EUR

Nova struktura normiranih odhodkov:

Za polne normirance:

• Do 60.000 EUR prihodkov: 80% normiranih odhodkov
• Nad 60.000 EUR: 0% normiranih odhodkov (dejanska obdavčitev)

Za popoldanske normirance:

• Do 12.500 EUR: 80% normiranih odhodkov (4% efektivna obdavčitev)
• Od 12.500 do 30.000 EUR: 40% normiranih odhodkov (12% efektivna obdavčitev)
• Nad 30.000 EUR: 0% normiranih odhodkov (20% efektivna obdavčitev)

Dodatne zahteve:

• Pogoj polnega zavarovanja vsaj 9 mesecev mora izpolniti nosilec s.p. sam (ne več z zaposlitvijo druge osebe)
• Obvezno razkritje prihodkov, doseženih s povezano osebo ali delodajalcem
• Strožji izstopni pogoji

Januarske spremembe so bile predstavljene kot ukrep proti "davčnim oazam" in zlorabam sistema, povzročile pa so val kritik s strani samostojnih podjetnikov in njihovih združenj.

Novembrska obrnitev: nov zakon o normirancih

Le deset mesecev po prvi reformi je Državni zbor 11. novembra 2025 sprejel nov zakon, ki ponovno zvišuje pragove. Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov prinaša pomembne spremembe:

Novi vstopni pogoji (od 2026):

• Polni normiranci: zvišanje s 60.000 na 120.000 EUR
• Popoldanski normiranci: zvišanje s 30.000 na 50.000 EUR

Novi izstopni pogoji (povprečje dveh let):

• Polni normiranci: 120.000 EUR
• Popoldanski normiranci: 50.000 EUR
• Ostali zavezanci: 85.000 EUR

Dodatne novosti:

• Progresivna davčna stopnja: uvedba 20% in 35% davčne stopnje
• Prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 EUR
• Petletno čakalno obdobje za ponovni vstop v sistem (preprečevanje zlorab)
• Upoštevanje prihodkov tudi iz prvega leta poslovanja pri preverjanju pogojev

Primerjava: kaj se je spremenilo?

	Do 31.12.2024	1.1. - 30.11.2025	Od decembra 2025
Polni normiranci - vstop	100.000 EUR	60.000 EUR	120.000 EUR
Popoldanski - vstop	50.000 EUR	30.000 EUR	50.000 EUR
Polni - izstop (povprečje)	300.000 EUR	120.000 EUR	120.000 EUR
Popoldanski - izstop	300.000 EUR	60.000 EUR	50.000 EUR

Prehodno obdobje in praktični vidiki

Za normirance je pomembno razumeti, kako delujejo prehodna določila:

Za poslovno leto 2025:

Veljajo še stari izstopni pogoji – povprečje prihodkov za leti 2023 in 2024 ne sme presegati 150.000 EUR. To pomeni, da večina normiranih s.p. v letu 2025 ostaja v sistemu.

Za poslovno leto 2026:

Izstopni pogoji se preverjajo le na podlagi prihodkov v letu 2025:

• Polni normiranec izstopi, če v 2025 preseže 60.000 EUR
• Popoldanski normiranec izstopi, če v 2025 preseže 30.000 EUR

Od leta 2027 dalje:

Začnejo veljati novi, višji pragovi po zakonu iz novembra 2025.

Zakaj so spremembe sporne?

Kritike delodajalcev in podjetnikov

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja, da nenehno spreminjanje pravil ustvarja nepredvidljivo poslovno okolje. Predsednik Blaž Cvar je poudaril: "Predlog zakona pri obrtnikih sproža veliko več vprašanj kot odgovorov."

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je prav tako kritična do pogostih sprememb, ki otežujejo dolgoročno načrtovanje in naložbe.

Kritike opozicije

Nova Slovenija (NSi) je že junija 2025 predlagala vrnitev na stare pragove (100.000 EUR za polne, 50.000 EUR za popoldanske), vendar je Državni zbor predlog zavrnil. Poslanec Jernej Vrtovec je opozoril, da pogosto poseganje v sistem uničuje zaupanje podjetnikov.

SDS je novembrske spremembe označila za "prepozno ukrepanje", ki ne odpravlja škode, povzročene z januarskimi spremembami.

Kritike Levice

Poslanec Milan Jakopovič iz Levice je bil kritičen tudi do novembrskih sprememb, saj naj bi sistem normiranih odhodkov postal "davčna oaza" in omogočal "obdavčitev na ravni davčnih oaz". Levica nasprotuje razširitvi sistema, čeprav so podprli zakon kot celoto zaradi zimskega regresa.

Stališče vlade

Finančni minister Klemen Boštjančič in državna sekretarka Katja Božič pojasnjujeta, da so spremembe potrebne iz več razlogov:

1. Administrativna poenostavitev: sistem naj bi bil namenjen predvsem malim podjetnikom z nizkim obsegom poslovanja
2. Odprava nepoštenih razmer: preprečevanje lažne samozaposlitve in nelojalne konkurence
3. Spodbuda za širitev dejavnosti: višji pragovi omogočajo podjetnikom večjo rast brez izstopa iz sistema
4. Zmanjšanje sive ekonomije: strožji pogoji in razkritja preprečujejo zlorabe

Vlada poudarja, da so januarske spremembe odpravile večje zlorabe sistema, novembrske pa prinašajo ravnovesje med fiskalno disciplino in spodbujanjem podjetništva.

Ekonomski vpliv sprememb

Januar 2025: zaostritev

Januarske spremembe so močno prizadele predvsem:

• Popoldanske normirance z višjimi prihodki (med 30.000 in 50.000 EUR)
• Polne normirance z višjimi prihodki (med 60.000 in 100.000 EUR)

Po podatkih portala Nova24TV je podjetnik s prihodki 60.000 EUR lahko plačal tudi do petkrat več davka kot pred spremembami.

November 2025: rahljanje

Novembrske spremembe prinašajo:

• Povečan manevrski prostor za rast poslovanja
• Zmanjšanje davčne obremenitve za podjetnike s prihodki med 60.000 in 120.000 EUR
• Večjo motivacijo za širitev dejavnosti

Vendar pa uvedba progresivne davčne stopnje (35% nad določeno mejo) pomeni, da bodo podjetniki z najvišjimi prihodki še vedno močneje obremenjeni kot prej.

Število normiranih s.p. v Sloveniji

Po podatkih FURS-a je konec leta 2023 obračun dohodnine oddalo 83.863 normiranih s.p., od skupno 143.087 samostojnih podjetnikov. To pomeni, da je bilo skoraj 59% vseh s.p. normiranih.

Število normiranih s.p. se je od leta 2013 povečalo za šestkrat, kar kaže na privlačnost sistema kljub povečanju davčnega bremena. Po januarskih spremembah se je pričakovalo zmanjšanje števila normiranih s.p., vendar konkretnih podatkov za leto 2025 še ni na voljo.

Kdo je zmagovalec, kdo poraženec?

Zmagovalci novembrskih sprememb:

• Polni normiranci s prihodki 60.000-120.000 EUR: lahko ostanejo v sistemu
• Popoldanski normiranci s prihodki 30.000-50.000 EUR: lahko ostanejo v sistemu
• Rastoči podjetniki: večji prostor za rast brez izstopa iz sistema

Poraženec novembrskih sprememb:

• Podjetniki z najvišjimi prihodki: progresivna obdavčitev 35%
• Tisti, ki so izstopili v 2025: petletna karantena pred ponovnim vstopom
• Vsi normiranci: negotovost zaradi pogostih sprememb pravil

Priporočila za normirance

Kratkoročno (2025-2026):

1. Spremljajte prihodke: predvsem če ste blizu 60.000 EUR (polni) ali 30.000 EUR (popoldanski)
2. Vodite natančno evidenco: razkritje prihodkov s povezanimi osebami je obvezno
3. Načrtujte pametno: če je možno, prilagodite prihodke za ostati v sistemu

Dolgoročno (2027+):

1. Izkoristite višje pragove: če želite širiti dejavnost
2. Razmislite o pravni obliki: morda je d.o.o. ali druga oblika bolj primerna
3. Posvetujte se s strokovnjaki: davčno svetovanje je ob tako pogostih spremembah ključno

Kaj prinaša prihodnost?

Minister Boštjančič je napovedal, da bo do konca leta predstavljen še drugi sveženj davčnih ukrepov, ki bo vključeval:

• Obdavčitev premoženja
• Dodatne razbremenitve delodajalcev
• Morebitne splošne razbremenitve plač

Ali bo to prineslo nove spremembe za normirance, še ni jasno. Vlada zagotavlja, da morajo biti spremembe "javnofinančno nevtralne", kar pomeni kompenzacijske ukrepe na drugih področjih.

Leto 2025 je za normirane samostojne podjetnike v Sloveniji prineslo izjemno turbulentno obdobje. Dvakratne spremembe pravil v enem letu kažejo na pomanjkanje konsenza o tem, kakšen naj bi bil pravi model obdavčitve normiranih s.p.

Medtem ko vlada trdi, da so spremembe potrebne za odpravo zlorab in vzpostavitev pravičnega sistema, podjetniki opozarjajo na nepredvidljivost in težave pri poslovnem načrtovanju. Novembrske spremembe sicer prinašajo določeno olajšanje po januarski zaostritvi, a vprašanje ostaja, koliko časa bo ta ureditev veljala.

Za samostojne podjetnike je ključno, da ostanejo obveščeni o spremembah, vodijo natančno evidenco in se po potrebi posvetujejo s strokovnjaki. V svetu, kjer se davčna zakonodaja spreminja hitreje kot poslovno okolje, je prilagodljivost ključna veščina za preživetje.