Minimalna plača januar 2026: Prvič v zgodovini 1.000 evrov neto

17.02.2026
(Ostalo)


Ljubljana, 17. februar 2026 – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je uradno potrdilo nov znesek minimalne plače za leto 2026. Po uskladitvi z novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov in letno inflacijo se minimalna plača v Sloveniji prvič v zgodovini povzpne na magično mejo 1.000 evrov neto, kar predstavlja pomemben mejnik za slovenski trg dela in gospodarstvo.

Uradni zneski: Koliko bo dejansko na računu?

Minister za delo Luka Mesec je v skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) določil, da minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 dalje, znaša:

     - Bruto znesek: 1.481,88 EUR

     - Neto znesek (približno): 1.000,04 EUR

To zvišanje pomeni skoraj 16-odstotni skok (točneje 15,97 %) glede na leto 2025, ko je minimalna plača znašala 1.277,72 EUR bruto. Ključni razlog za tako izrazit dvig je nova košarica minimalnih življenjskih stroškov, ki se po zakonu osvežuje vsakih pet let, ter dodatna uskladitev z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je po podatkih SURS znašala 2,7 %.

Podrobna razčlenitev in vpliv na podjetja

Dvig minimalne plače neposredno vpliva na stroške dela v podjetjih. Za delodajalca celoten strošek zaposlenega na minimalni plači zdaj znaša približno 1.735,28 EUR, kar vključuje prispevke delodajalca in obvezen zdravstveni prispevek.

Tabela: Primerjava minimalne plače 2025 vs. 2026

Kategorija Leto 2025 Leto 2026 Razlika (%)
Bruto minimalna plača 1.277,72 € 1.481,88 € + 15,97 %
Neto izplačilo (brez olajšav) ~ 902 € ~ 1.000 € + 10,86 %
Skupni strošek delodajalca ~ 1.497 € ~ 1.735 € + 15,90 %

Pomembno opozorilo: V znesek minimalne plače se še vedno ne vštevajo dodatki (nočno delo, delo v nedeljo, prazniki), delovna uspešnost ter povračila stroškov, kot so malica in prevoz na delo. Ti morajo biti obračunani posebej in prišteti k osnovi 1.481,88 EUR bruto.

Izzivi za javni in zasebni sektor

Dvig na 1.000 evrov neto prinaša določene pritiske na plačno uravnilovko. V javnem sektorju se je zaradi tega zneska precejšen del delovnih mest (do vključno 8. plačnega razreda) znašel pod ravnjo minimalne plače, kar zahteva dodatne proračunske prilagoditve in doplačila do minimalne plače s strani države.

V zasebnem sektorju pa delodajalci opozarjajo na zmanjševanje konkurenčnosti, zlasti v delovno intenzivnih panogah. Kljub temu socialni partnerji poudarjajo, da je dvig nujen za ohranitev kupne moči najšibkejših v času, ko so se stroški osnovnih življenjskih potrebščin v zadnjem ciklu merjenja znatno povečali.


Spletna stran uporablja piškotke, da lahko zagotovi najboljšo uporabniško izkušnjo. Več o piškotnih in možnost njihovega upravljanja najdete s klikom nastavitve.