Kripto pod drobnogledom: Slovenija uvaja 25-odstotni davek

Slovenija se pripravlja na eno večjih sprememb davčne zakonodaje v zadnjih letih, ki bo neposredno vplivala tako na vlagatelje v kriptosredstva kot tudi na širše gospodarstvo. Ministrstvo za finance je v zakonodajni postopek vložilo predlog sprememb Zakona o davčnem postopku ter predlog novega zakona o obdavčitvi dobička iz odsvojitve kriptosredstev. Namen obeh predpisov je povečati preglednost, zmanjšati tveganje davčnih utaj in Slovenijo uskladiti z evropskimi ter globalnimi standardi. 

Kriptovalute pod drobnogledom 

Osrednji poudarek predloga je vzpostavitev jasnih pravil glede obdavčitve kriptosredstev. Fizične osebe, rezidenti Slovenije, bodo morale plačati 25-odstotni davek od dobička pri prodaji kriptosredstev za fiat valuto, uporabi kriptovalut za plačilo blaga ali storitev oziroma ob prenosu na drugo osebo. Pomembna izjema ostaja zamenjava ene kriptovalute za drugo ter prenosi med lastnimi denarnicami, ki ne bodo šteli za obdavčljive dogodke. 

Zavezanci bodo morali voditi natančno evidenco pridobitev in odsvojitev, ki jo bo na zahtevo preverjal davčni organ. V praksi to pomeni večjo administrativno obremenitev za male vlagatelje, hkrati pa večjo transparentnost sistema. Za tiste, ki evidenc ne morejo zagotoviti, zakon predvideva poenostavljeno možnost izračuna davčne osnove na podlagi 40 % vrednosti vseh kriptosredstev in odsvojitev v zadnjih petih letih. 

Evropski in globalni kontekst 

Spremembe so povezane z izvajanjem evropske direktive o avtomatični izmenjavi informacij ter novega mednarodnega standarda CARF (Crypto-Asset Reporting Framework). Ponudniki storitev, kot so menjalnice in platforme za trgovanje, bodo morali poročati podatke o uporabnikih in njihovih transakcijah. S tem bo Slovenija stopila v korak z državami, ki želijo omejiti sive cone in povečati učinkovitost nadzora. 

Hkrati predlog vključuje implementacijo globalne minimalne obdavčitve za multinacionalna podjetja, kar sledi zavezam OECD v okviru tako imenovanega drugega stebra (Pillar Two). S tem se želi preprečiti prelivanje dobičkov v davčne oaze in okrepiti konkurenčnost EU. 

Kritike in odzivi 

Predlog zakona je sprožil burne razprave. Podporniki izpostavljajo, da Slovenija s tem zagotavlja transparentnost, zmanjšuje tveganje pranja denarja ter se usklajuje z evropskimi zahtevami. Kritiki pa opozarjajo, da bo 25-odstotna stopnja previsoka, zlasti ob odsotnosti olajšav za dolgoročne vlagatelje. Po njihovem mnenju bi lahko takšna ureditev Slovenijo prikrajšala za status države z ugodnim kripto okoljem in spodbudila selitev kapitala v tujino. 

Dodatno so izražene skrbi glede zasebnosti in obsežnosti poročanja. Zahteve po natančni evidenci lahko za posameznike pomenijo znatno breme, kar bi lahko zmanjšalo zanimanje za tovrstne naložbe. 

Kaj prinaša prihodnost 

Če bo zakon sprejet, bodo spremembe začele veljati s 1. januarjem 2026. Do takrat imajo vlagatelji čas, da uredijo evidence, poiščejo strokovno pomoč in se pripravijo na nov davčni režim. Vloga računovodij in davčnih svetovalcev bo zato v prihodnjih letih ključna. 

Slovenija se s tem korakom nedvomno vključuje v širši evropski proces digitalizacije davčnih sistemov. Ključno vprašanje pa ostaja: ali bodo spremembe res prinesle ravnovesje med pravično obdavčitvijo in ohranjanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarskega okolja.