Knjiženje in spremljanje kriptovalut v poslovnih knjigah

S pojavom in vse večjo uporabo kriptovalut podjetja vse pogosteje naletijo na vprašanje, kako pravilno knjižiti prihodke oziroma stanja teh digitalnih sredstev v okviru računovodstva, katera smernica pri tem velja in s katerimi revizijskimi dilemami se lahko srečujejo. Članek analizira, kako odgovorno pristopiti k knjiženju kripto-sredstev glede na trenutno mednarodno računovodsko prakso, izpostavlja osnovna izhodišča za slovensko okolje ter opozarja na ključne revizijske točke in kontrolne izzive.

V zadnjih letih so kriptovalute postale pomemben pojav tudi na računovodskem področju, saj se podjetja srečujejo z vprašanjem, kako ustrezno knjižiti prihodke iz transakcij s kripto-sredstvi in kako prikazati stanja teh sredstev v bilanci stanja. Kljub temu da še ne obstajajo izrecne slovenske računovodske standarde, ki bi se neposredno ukvarjali z vsemi vidiki kripto-sredstev, je mogoče izpeljati določene smernice iz mednarodnih standardov in iz aktualnih izjav slovenske davčne uprave.

Najprej je treba opredeliti, kaj je sploh kripto-sredstvo (crypto-asset) in v kakšnem položaju je podjetje: ali kripto sredstva pridobiva predvsem kot vrednostno naložbo, kot sredstvo plačila ali kot del rednega poslovanja. Mednarodni standardi ugotavljajo, da kriptovalute običajno ne izpolnjujejo pogojev za »gotovino« ali »ekvivalente gotovine«, saj jih ne izdajata centralna banka ali pristojni izdajatelj, prav tako ne predstavljajo finančnega instrumenta, kot ga definirajo standardi. Če jih podjetje drži kot del svoje redne prodaje, lahko gre za zalogo (standard IAS 2 Inventories); sicer pa gre za neopredmeteno sredstvo po standardu IAS 38 Intangible Assets.

Za slovenski okvir velja, da je pri načinu obravnave kripto-sredstev še nekaj nejasnosti, a davčna uprava FURS je začela pričevati o uredbah, ki se nanašajo na obdavčitev dobičkov iz razpolaganja s kripto-sredstvi. Na primer, osnutek Zakona o dobičku iz razpolaganja s kripto-sredstvi predvideva, da bodo fizične osebe ob 1. 1. 2026 plačevale davek po stopnji 25 % od razlike med odkupno in prodajno vrednostjo kripto-sredstev. Čeprav je ta osnutek usmerjen v fizične osebe, pomeni signal tudi za podjetja: potrebna je ustrezna evidenca, vrednotenje in prikazovanje.

Pri knjiženju prihodkov iz kriptovalut kot del poslovanja je treba najprej določiti vrednost v momentu nastanka poslovnega dogodka, običajno na dan izdaje ali prejema plačila. Ta vrednost je običajno določena po tržni tržni vrednosti (npr. v EUR) na dan transakcije. Ko podjetje kasneje razpolaga s kripto-sredstvom (npr. ga prodaja za fiat valuto, ga zamenja za drugo kripto, ga uporabi za nakup blaga/storitev), je potrebno evidentirati razliko med prvotno vrednostjo in zamenjalno vrednostjo kot dobiček ali izgubo. Revizijska dilema nastane že pri določanju poštene vrednosti, saj je tržna volatilnost kripto-sredstev visoka in ocena pogosto zahtevna.

V računovodskih izkazih mora podjetje jasno prikazovati naravo kripto-sredstva, merjenje in morebitne spremembe (npr. upad vrednosti). Mednarodne smernice poudarjajo, da je ključno razkriti primerna pojasnila: na primer, če sredstva merimo po pošteni vrednosti, je treba razkriti uporabite metode merjenja in občutljivost na spremembe. V slovenskem okolju je pomembno, da računovodje in revizorji evidentno dokumentirajo postopke, ki so bili uporabljeni za določanje vrednosti in da obstaja ustrezna kontrola.

Revizijske dileme v praksi za slovenska podjetja zajemajo predvsem naslednje: ali sredstvo kar ne leži v računu in se ne spremlja primerno (npr. brez primernih dokazil o dobrem trgu), ali je klasificirano pravilno (zaloga ali neopredmeteno sredstvo), in ali je vrednotenje izvedeno premišljeno (npr. ali se upošteva tveganje volatilnosti, ali obstaja revizijsko potrjena metoda). Prav tako revizorji pogosto preverjajo, ali je podjetje primerno pripravljeno za transakcije s kripto-sredstvi, ali obstaja interna politika za sprejemanje, spremljanje in knjiženje teh sredstev ter ali je dokumentirana sprememba vrednosti (zlasti kadar gre za dolgoročnejše obdržanje).

Za podjetje v Sloveniji je priporočljivo oblikovati interno politiko, ki med drugim določa: načine merjenja kripto-sredstev pri prejemu in razpolaganju, kriterije za morebitno klasifikacijo kot zaloga, evidenco transakcij z datumom, količino in vrednostjo v EUR, spremljanje morebitnih izgub in dobičkov, ter redno poročanje v obliki bilanc in izkazov uspeha. Čeprav ni specifičnega slovenskega standarda za kripto-sredstva, se najbolje ravnati po mednarodnih dobrim praksam in imeti revizijsko podporo.