Katera panoga v Sloveniji je v letu 2025 najbolj odporna na krizo?
(Ostalo)
Če pogledamo podatke za leto 2025, se kot najočitnejši “zmagovalec odpornosti” kaže panoga prevoza in skladiščenja (logistika). Razlogov je več: stabilno povpraševanje po logističnih storitvah kljub ohlajanju industrije v EU, strateška lega Slovenije z Luko Koper in okrevanje storitvenih dejavnosti, ki so vezane na domačo potrošnjo in turizem. Po podatkih UMAR je bil v prvih mesecih 2025 realni promet na letni ravni opazno višji prav v prevozu in skladiščenju, kar se ujema z večmesečnim trendom rasti od sredine 2024 dalje.
Tudi SURS v kazalnikih storitvenih dejavnosti za junij 2025 izpostavi, da je prišlo do povečanja v prevozu in skladiščenju (+5,9 %), medtem ko so nekatere druge storitve upadle (npr. nepremičnine). Ta slika potrjuje nadpovprečno robustnost logistike v letošnjem letu.
Makro slika 2025 kaže, da se je rast BDP občutno naslonila na domačo potrošnjo, medtem ko je izvoz blaga šibkejši zaradi težav evropske industrije (zlasti Nemčije). UMAR v jesenski napovedi 2025 poudari, da je rast BDP letos pod 1 % in jo poganja domače trošenje, kar posredno koristi storitvam, vključno s transportom (npr. cestni tovorni promet, skladišča, poštne in kurirske storitve).
Poleg logistike je turizem drugo področje, ki je v 2025 izkazalo visoko odpornost in celo rekordne rezultate v vrhuncu sezone: avgusta je Slovenija dosegla rekorden mesečni obisk in prenočitve (ok. 1,2 mio prihodov in 3,3 mio prenočitev; +~2 % glede na 2024). To krepi gostinstvo, trgovino in prevoz potnikov ter ustvarja multiplikativne učinke v lokalnih ekonomijah.
Tudi agregatni podatki o BDP v 2. četrtletju 2025 kažejo, da je bila dodana vrednost večine dejavnosti višja, pri čemer je med večjimi pozitivnimi prispevki poleg gradbeništva izstopala skupina dejavnosti javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo – tradicionalno konjunkturno manj občutljive (deloma “proticiklične”). To potrjuje sliko, da so storitvene dejavnosti, vezane na domače povpraševanje in javne storitve, letos robustnejše od industrijskih izvoznikov.
Na drugi strani industrija in z njo povezane izvozne verige (npr. avtomobilska dobaviteljska mreža) ostajajo pod pritiskom zaradi šibkejšega evropskega povpraševanja in strukturnih prilagoditev (EV, konkurenca). UMAR in Banka Slovenije večkrat izpostavita, da so tveganja v izvoznem segmentu povišana, zato je relativna odpornost logistike in turizma še izrazitejša.