Kako mora biti sestavljen račun?
(Računovodstvo)
Račun, ki ga izda poslovni subjekt za opravljeno storitev ali dobavljeno blago, mora vsebovati naslednje postavke:
- Zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
- Ime in naslov podjetja, ki je izstavilo račun (iz poslovnega, sodnega ali drugega registra);
- Podatke o poslovnem dogodku (opredelitev storitve in blaga, ki je predmet prodaje);
- Prodajno ceno blaga oziroma storitve in skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve;
- Kraj in datum izdaje računa;
- Datum ali obdobje nastanka poslovnega dogodka;
- Opredelitev osebe, pooblaščene za zagotavljanje resničnosti in verodostojnosti listine.
V primeru, če ste davčni zavezanec mora račun vsebovati ločeno podatke o davčni osnovi, stopnji davka ter znesku DDV. Vsebovati mora tudi ID za DDV podjetja, ki je izstavilo račun in ID za DDV kupca, v kolikor je kupec davčni zavezanec iz EU ali gre za obrnjeno davčno obveznost po 76.a členu ZDDV.
Zavezanci, ki so identificirani za namene DDV, morajo v račun vključiti, v primeru, da davka ne zaračunajo kupcu, ustrezno podlago za oprostitev ali ne obračunavanje (npr. prodaja storitve drugemu zavezancu v drugo državo EU – račun vsebuje navedbo: Obrnjena davčna obveznost/Reverse charge system).
Mali davčni zavezanci torej tisti, ki niso identificirani za namene DDV običajno na račun zapišejo: »nisem zavezanec za DDV«. S tem obvestijo svojega kupca o svojem statusu v smislu DDV.
Kupcu se lahko račun izroči v papirnati ali elektronski obliki. Najpogostejša izročitev v elektronski obliki, ki jo omogoča razširjenost sodobne tehnologije, je posredovanje računa kupcu prek mobilnih aplikacij ali elektronske pošte. Če je kupec plačal z gotovino, potem mora biti tako izročitev v papirnati kot v elektronski obliki izvedena, preden kupec zapusti poslovni prostor prodajalca, v katerem plača in prevzame blago ali opravljeno storitev.