Kako izbrati pravi s.p. – vodič po davkih in pogojih poslovanja
(Ostalo)
V Sloveniji je oblika podjetniške dejavnosti, ki jo pogosto izberejo posamezniki – fizične osebe – oblika samostojni podjetnik (s.p.). Gre za to, da posameznik samostojno opravlja pridobitno dejavnost, je vpisan v poslovni register in je za svoje obveznosti odgovoren z vsem svojim premoženjem.
Kaj je s.p. in kdaj se ga uporablja
Samostojni podjetnik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost – kot odgovor na potrebe gospodarskega sistema za fleksibilnost: za manjše storitvene dejavnosti, za dopolnilne dejavnosti poleg zaposlitve, za hitro ustanavljanje in začetek poslovanja.
Zaradi svoje preproste pravne oblike je primeren za osebe, ki ne želijo ustanavljati družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), ki nosi več administrativnih in kapitalskih zahtev.
Vrste (načini) s.p. glede obdavčitve
Pri s.p. v Sloveniji lahko izberemo glede na to, kako se ugotavlja davčna osnova – in prav ta razlika pomeni bistveno različico “vrste” s.p. čeprav gre za isto pravno obliko. Dve glavni poti sta:
-
Ugotavljanje davčne osnove po dejanskih prihodkih in dejanskih stroških (imenovali jih bomo “navadni” ali redni s.p.).
-
Ugotavljanje davčne osnove po normiranih odhodkih (imenovani “normirani s.p.”) – kjer se avtomatsko priznajo normirani odhodki, brez dokazovanja posameznih stroškov.
Omejitve in pogoji
– Za normirani s.p. velja, da se lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove po normiranih odhodkih le, če zavezanec v davčnem letu pred tem ni presegel določenega prometa (npr. 30.000 € ali 60.000 €, če je bil samozaposlen vsaj 9 mesecev) .
– S.p. kot oblika pomeni, da podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem za obveznosti iz dejavnosti.
– Čeprav s.p. nima zahtev glede osnovnega kapitala, pa ima obveznost vodenja poslovnih knjig – za “navadni” s.p. je potrebno voditi poslovne knjige in letno poročilo; za normiranega s.p. je administracija poenostavljena.
Davčna obravnava
Navadni s.p.: Davčna osnova je dobiček – razlika med prihodki in odhodki. Uveljavljajo se dejanski odhodki, lahko se uveljavljajo davčne olajšave. Obdavčitev je po lestvici od 16 % do 50 %.
Normirani s.p.: Od prihodkov se samodejno prizna, da so normirani stroški (80 % za določene primere) in davčna osnova je tako določen odstotek prihodkov. Za davčno osnovo se uporabi 20 % od prihodkov, nato je stopnja dohodnine 20 % (torej dejansko okoli 4 % od vseh prihodkov), in šteje kot dokončen davek.
Prispevki za socialno varnost: Tudi pri s.p. velja, da je podjetnik vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen. Za normiranca velja posebna metodologija izračuna – osnova ne sme biti nižja od minimalne osnove (npr. 60 % povprečne plače).
DDV-obveznost: Če promet presega določen prag (npr. 50.000 € v tekočih 12 mesecih), je potrebno postati zavezanec za davek na dodano vrednost.
Zakaj izbrati eno ali drugo obliko
– Če imate konkretne in večje stroške (proizvodnja, material, velika investicija) je smiselno izbrati “navadni” s.p., saj lahko uveljavljate dejanske odhodke in davčne olajšave.
– Če pa je dejavnost storitvena, z malo stroški, želite minimalno administracijo in ste zadovoljni s poenostavljeno obliko – “normirani s.p.” je privlačna možnost.
– Pomembno je tudi spremljati omejitve glede prometa in pogojev za normirane odhodke – če teh ne izpolnjujete, morate preiti v navadno obliko.