Finančna pismenost in njen vpliv na gospodinjstva in podjetja v Sloveniji (2025)
(Ostalo)
Finančna pismenost je v Sloveniji postala osrednja razvojna tema, saj neposredno vpliva na blagostanje gospodinjstev, odpornost podjetij in kakovost ekonomskih odločitev. Leta 2024 je Andragoški center Slovenije (ACS) pripravil celovito analizo stanja in potreb pri odraslih. Poročilo ugotavlja, da je področje v Sloveniji dolgo ostajalo “podraziskano”, programi pa razpršeni med različne akterje. Hkrati so zakonske in strateške podlage skope, kar otežuje sistematičen pristop k vzgoji odraslih na tem področju. Na tej podlagi je ACS razvil smernice in programe za obdobje 2022–2024, ki so zasnovani kot temelj za širšo implementacijo v letih 2024–2026.
Kako to izgleda v letu 2025? Po več letih projektov (npr. “Finančna pismenost za odrasle”) je država naredila pomemben korak z objavo Nacionalnega programa finančnega opismenjevanja (januar 2025), ki postavlja skupno vizijo, cilje in koordinacijo akterjev. Dokument poudarja povezovanje evropskih okvirov finančnih kompetenc za odrasle in mlade ter umešča finančno pismenost v širše razvojne cilje (Strategija razvoja Slovenije 2030, NOO). To pomeni, da se posamezni projekti selijo iz ad-hoc pobud v bolj usklajen, sistemski pristop.
Kje so največje vrzeli? Iz prakse in zbranih gradiv izhaja, da so posebej izpostavljene dve skupini: mladi (ki vstopajo na trg dela, se srečujejo s kreditnimi in naložbenimi odločitvami) ter starejši, ki so ranljivejši pri digitalnih plačilih, prevarah in pokojninskih temah. ACS je za seniorje pripravil namenska gradiva in programe, kar posredno kaže na prepoznano potrebo po krepitvi kompetenc v tej skupini. Med mladimi pa kontinuirano delujejo pobude Banke Slovenije, denimo projekt “Bodi FIN” (2024/2025), tekmovanja in mentorstva, ki utrjujejo osnovno finančno znanje v šolah.
Ali so ukrepi delovali? Prvi učinek je viden v večji koordinaciji: nacionalni program iz 2025 jasno določa nosilce, cilje in povezave na EU-okvire, kar zmanjšuje razpršenost pobud. Poleg tega Banka Slovenije in drugi partnerji redno izvajajo aktivnosti (npr. Teden denarja, tekmovanja), ki dvigujejo prepoznavnost teme v javnosti in šolstvu. Sistemske meritve napredka pa bodo zahtevale ponovitve raziskav in spremljanje kazalnikov (npr. vedenjske spremembe pri varčevanju, razumevanje inflacije, rabe digitalnih plačil).
Kako lahko pomagajo računovodje in ekonomisti? Prvič, s “prevedbo” kompleksnih tem v uporabne odločitvene pripomočke: kratke delavnice o osebnem/poslovnem proračunu, razumevanju obrestnih mer, inflacije in osnov naložb. Drugič, z uvedbo svetovalnih paketov za mikro in mala podjetja (cash-flow klinike, pregled tveganj likvidnosti, simulacije scenarijev cen energentov). Tretjič, z “nudge” pristopi: privzete nastavitve mesečnega varčevanja, jasne grafične nadzorne plošče o stroških in davčnih obveznostih. Četrtič, z vključevanjem vsebin Nacionalnega programa v interne programe usposabljanja in z uporabo javno dostopnih smernic za pripravo programov za odrasle, ki jih je pripravil ACS.
Vpliv na poslovno uspešnost? Višja finančna pismenost zmanjšuje verjetnost preplačanih kreditov, izboljšuje načrtovanje denarnega toka in zmanjšuje tveganje finančnih šokov – pri gospodinjstvih in podjetjih. Na ravni podjetij so posledice vidne v manjši volatilnosti likvidnosti, boljšem obvladovanju obveznosti in večji pripravljenosti na investicije. To je tudi racionalna podlaga, da finančna pismenost najde mesto v razvojnih strategijah ter kadrovskih programih podjetij, kar je skladno z javnimi politikami in EU-okviri, v katere Slovenija programatično umešča to področje.