Dodatek za delo na praznik 1. in 2. maj: Koliko vam pripada po zakonu?

Praznik dela (1. in 2. maj) za večino zaposlenih v Sloveniji predstavlja čas počitka, saj gre za zakonsko določena dela prosta dneva. Kljub temu pa narava poslovanja v številnih panogah – od zdravstva in varovanja do gostinstva, turizma in trgovine – zahteva neprekinjen delovni proces. Če spadate med tiste, ki boste v teh dneh na svojih delovnih mestih, vam pripada dodatek za delo na praznik 1. in 2. maj.

Za spletni portal poslovni.si smo pregledali najnovejša določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in relevantne usmeritve Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da razjasnimo vaše pravice in obveznosti delodajalcev.

Zakonska osnova: Kaj natančno določa ZDR-1?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predstavlja temeljni pravni okvir, ki ureja pravice zaposlenih ob državnih praznikih in dela prostih dnevih. Zakon ločuje med dvema ključnima situacijama:

1. Odsotnost z dela zaradi praznika: Če na praznik ne delate (ker bi sicer po vašem rednem urniku to bil delovni dan), ste po zakonu upravičeni do 100-odstotnega nadomestila plače.

2. Prisotnost na delovnem mestu: Če na praznik dejansko delate, vam delodajalec ne izplača nadomestila, temveč redno plačo za opravljene ure dela in obvezen dodatek za delo na praznik (128. člen ZDR-1). Zakon delo na praznik obravnava kot delo v "posebnih pogojih", kar strogo obvezuje delodajalce k dodatnemu finančnemu vrednotenju takega dela.

Višina dodatka: Kolikšen je vaš "dodatek za delo na praznik 1. in 2. maj"?

Čeprav ZDR-1 določa obveznost izplačila, pa ne predpisuje univerzalne višine dodatka. Slednja je vedno opredeljena v panožnih kolektivnih pogodbah, ki zavezujejo posameznega delodajalca. Posledično so razlike v odstotkih med posameznimi dejavnostmi izjemno velike.

Spodaj je informativni pregled višin dodatkov, ki so določeni z nekaterimi najpogostejšimi kolektivnimi pogodbami v Sloveniji (odstotek se prišteje k osnovni urni postavki):

• Dejavnost trgovine: Trgovina sodi med panoge z najvišjimi dodatki. Za delo na dela prost dan lahko zaposleni prejmejo celo do 250 % dodatka na osnovno plačo.

• Gostinstvo in turizem: Standardni dodatek znaša 150 %. Kolektivna pogodba pa dopušča izjemo: če delodajalec delavcu namesto prazničnega dela zagotovi drug prost dan, se dodatek lahko zniža (običajno na 50 %).

• Javni sektor: Za vse zaposlene v javnem sektorju je višina enotno regulirana z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in znaša 50 %.

• Gradbeništvo in komunalne dejavnosti: Dodatki se po splošnih določilih običajno gibljejo pri 50 %, vendar nekatere kolektivne pogodbe specifično za 1. in 2. maj (Praznik dela) ali 1. januar določajo zvišan, 100-odstotni dodatek.

Poslovni nasvet za delodajalce: Pred izplačilom plač za mesec maj dosledno preverite zadnje veljavne spremembe vaše panožne kolektivne pogodbe, saj Inšpektorat RS za delo (IRSD) ob ugotovljenih kršitvah pri izplačilu dodatkov redno izreka visoke globe.

Pomembno pravilo: Kdaj se dodatki ne seštevajo?

V slovenski delovnopravni zakonodaji velja pravilo izključevanja določenih dodatkov. Najbolj znan primer je sovpadanje praznika z nedeljo. V takih primerih se dodatek za delo na praznik in dodatek za delo v nedeljo izključujeta, kar pomeni, da delavec prejme zgolj enega (po zakonu tistega, ki je zanj finančno ugodnejši).

Kontekst za leto 2026: Ker 1. in 2. maj letos padeta na petek in soboto, pravilo izključevanja z nedeljskim dodatkom ne bo prišlo v poštev. Je pa pomembno poudariti, da se dodatek za praznik vedno sešteva z nekaterimi drugimi dodatki. Če boste na praznik dela denimo delali ponoči (med 23. in 6. uro) ali opravljali nadurno delo, vam pripada tako dodatek za praznik kot tudi dodatek za nočno oziroma nadurno delo.

Ukrepanje ob nepravilnostih na plačilni listi

Vsakršno delo v posebnih pogojih mora biti jasno in transparentno ločeno na vaši mesečni plačilni listi. Ko boste v juniju prejeli plačo za mesec maj, natančno preverite postavke. Če dodatek za delo na praznik 1. in 2. maj ni ustrezno zaveden in izplačan:

1. Najprej se obrnite na kadrovsko ali računovodsko službo v vašem podjetju z zahtevo po pojasnilu ali popravku.

2. V kolikor delodajalec svoje zakonske obveznosti ne izpolni, lahko podate prijavo na Inšpektorat RS za delo, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem določil ZDR-1.