Digitalni evro – prihodnost plačil v EU

Digitalni evro, ki ga razvija Evropska centralna banka, predstavlja digitalno obliko gotovine, izdano neposredno s strani centralne banke, in naj bi dopolnjeval obstoječa plačilna sredstva. Njegov cilj je povečati varnost, dostopnost in suverenost evropskega plačilnega sistema ter zagotoviti javno alternativo zasebnim digitalnim rešitvam. Za državljane pomeni digitalni evro enostavnejša in varnejša plačila, za podjetja pa enoten evropski plačilni standard in morebitno znižanje stroškov transakcij. Uvedba prinaša tudi izzive, predvsem na področju varovanja zasebnosti, tehnološke izvedbe in stabilnosti finančnega sistema, zato ECB pristopa postopno in previdno, z dokončno odločitvijo pričakovano do konca leta 2025.

Kaj pomeni uvedba digitalne valute ECB za podjetja in državljane

Evropska centralna banka (ECB) že več let pripravlja projekt, ki bi lahko spremenil način, kako Evropejci plačujemo in hranimo svoj denar – digitalni evro. Gre za idejo o digitalni obliki gotovine, ki bi dopolnjevala bankovce in kovance, ne pa jih nadomestila. Digitalni evro bi bil centralnobančna digitalna valuta, kar pomeni, da bi šlo za neposredno terjatev do centralne banke, ne pa do komercialne banke, kot je to danes pri depozitih. V nasprotju s kriptovalutami, ki delujejo na decentraliziranih omrežjih, bi digitalni evro izdajala in nadzorovala Evropska centralna banka v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami držav evroobmočja.

Glavni razlog za razmislek o uvedbi digitalnega evra je hitro spreminjajoče se plačilno okolje. Uporaba gotovine se v številnih državah vztrajno zmanjšuje, digitalna plačila pa so postala prevladujoča oblika transakcij. ECB poudarja, da je eden izmed ciljev ohraniti javno dostopno plačilno sredstvo, ki ga ne nadzorujejo zasebne banke ali tehnološki velikani. Digitalni evro bi tako omogočil državljanom, da imajo digitalno obliko denarja, ki je enako varna in zanesljiva kot gotovina, vendar prilagojena sodobnemu načinu plačevanja – tako na spletu kot v fizičnih trgovinah.

Za posameznike bi uvedba digitalnega evra pomenila večjo izbiro pri načinih plačevanja. Namesto da bi se zanašali zgolj na kartice, bančne aplikacije ali gotovino, bi lahko uporabljali digitalno denarnico, ki bi vsebovala digitalne evre neposredno izdanega centralno-bančnega denarja. Osnovna raba bi po napovedih ECB ostala brezplačna, s čimer bi digitalni evro ostal javno dobro, podobno kot fizična gotovina. Poseben poudarek bo namenjen varnosti in zasebnosti – ECB zagotavlja, da ne bo mogla slediti posameznim transakcijam, razen v primerih, ko bo to nujno za preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma. Kljub temu mnogi ekonomisti opozarjajo, da popolna anonimnost, kakršno omogoča gotovina, pri digitalni valuti ni mogoča.

Za podjetja bi digitalni evro pomenil poenostavitev plačilnih procesov in večjo enotnost plačilnega sistema v območju evra. Namesto različnih plačilnih sistemov, kartičnih provizij in nacionalnih shem bi se podjetja lahko zanašala na enoten evropski digitalni plačilni standard. To bi lahko zmanjšalo stroške obdelave transakcij, hkrati pa povečalo zaupanje pri čezmejnem poslovanju. Digitalni evro bi lahko postal univerzalno plačilno sredstvo, sprejeto v vseh državah evroobmočja, kar bi bilo še posebej koristno za mala in srednja podjetja, ki poslujejo znotraj EU.

Toda uvedba takšne valute prinaša tudi izzive. Ekonomski analitiki opozarjajo, da bi množična uporaba digitalnega evra lahko vplivala na vlogo komercialnih bank, saj bi državljani lahko večji del svojih prihrankov prenesli neposredno v digitalno obliko, s čimer bi zmanjšali depozite pri bankah. To bi lahko vplivalo na njihovo sposobnost kreditiranja in stabilnost finančnega sistema. ECB zato načrtuje, da bo uvedla omejitve glede najvišjega zneska digitalnih evrov, ki bi jih posameznik lahko imel na računu, s čimer želi ohraniti ravnovesje med inovacijo in stabilnostjo.

Drugi izzivi so tehnične in varnostne narave. Vzpostavitev digitalnega evra zahteva robustno digitalno infrastrukturo, ki omogoča hitro in zanesljivo obdelavo plačil, hkrati pa zagotavlja odpornost proti kibernetskim napadom. Posebej zanimiva je možnost t. i. »offline plačil«, ki bi omogočala uporabo digitalnega evra tudi brez internetne povezave – podobno kot danes uporabljamo gotovino.

Na politični ravni ima projekt tudi širši pomen. EU želi z digitalnim evrom zmanjšati odvisnost od zasebnih ameriških plačilnih sistemov, kot sta Visa in Mastercard, ter od globalnih tehnoloških podjetij, ki vse bolj vstopajo na področje digitalnih financ. Digitalni evro je zato del strategije za povečanje evropske digitalne suverenosti in krepitve notranjega trga.

Projekt digitalnega evra je trenutno v fazi priprav, ki se je uradno začela novembra 2023. Po zaključeni raziskovalni fazi, ki je trajala dve leti, bo ECB do konca leta 2025 odločila, ali bo digitalni evro dejansko uveden. Če bo odločitev pozitivna, bo sledila faza izvedbe, ki bo vključevala razvoj infrastrukture, testiranje in pripravo zakonodaje. Uvedba digitalnega evra bi se tako lahko zgodila šele v drugi polovici tega desetletja.

Digitalni evro tako predstavlja več kot zgolj novo plačilno sredstvo – gre za strateški korak v smeri digitalne prihodnosti Evrope. Lahko prinese hitrejša, varnejša in dostopnejša plačila, a le, če bo uveden premišljeno, z ustreznim varovanjem zasebnosti in stabilnosti finančnega sistema. Za državljane bo to pomenilo več izbire in varnosti pri plačevanju, za podjetja pa priložnost, da vstopijo v novo dobo evropske digitalne ekonomije.