Bolniška v breme delodajalca 2026: Koliko dni plača podjetje in kakšna so trenutna pravila?

Začasna zadržanost od dela je vselej nepredvidljiv strošek in organizacijski izziv za vsako podjetje. Če se sprašujete, kakšna je zakonodaja na tem področju v letu 2026, je ključno vedeti, da podjetja (in samostojni zavezanci) nosijo finančno breme prvih 30 delovnih dni odsotnosti delavca. Preverite, kako natančno se obračunava bolniški stalež, kaj se zgodi v primeru prekinitve in kakšne so letne omejitve.

Vrnitev in ohranitev 30-dnevnega pravila

Slovensko gospodarstvo je bilo na tem področju v zadnjih letih deležno precejšnjih sprememb. Medtem ko je bila bolniška odsotnost v breme delodajalca v začetku leta 2022 skrajšana na 20 dni (kar je predstavljalo pomembno razbremenitev podjetij), je država z interventno zakonodajo (ZIUZDS) s 1. januarjem 2024 to obveznost ponovno podaljšala na 30 delovnih dni.

Zakonodaja tako v letu 2026 ostaja nespremenjena. Delodajalec mora kriti nadomestilo plače iz lastnih sredstev za prvih 30 delovnih dni, če sta razloga zadržanosti:

• 01 - bolezen

• 02 - poškodba izven dela

Od vključno 31. delovnega dne dalje pa se strošek nadomestila preneha financirati iz sredstev podjetja in preide v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri poškodbah pri delu in poklicnih boleznih prav tako velja pravilo 30 delovnih dni v breme podjetja, preden obveznost prevzame ZZZS.

Omejitev 120 dni v koledarskem letu

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zaščiti delodajalca pred prekomernimi finančnimi obremenitvami z letno kvoto. Delavec ima pravico do nadomestila plače v breme delodajalca do neprekinjenih 30 delovnih dni oziroma do največ 120 delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

V praksi to pomeni: Če delavec zaradi večkratnih krajših bolniških odsotnosti v letu 2026 preseže skupno kvoto 120 delovnih dni (ki jih je plačalo podjetje), gre vsaka naslednja odsotnost v tem koledarskem letu neposredno v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS), ne glede na to, koliko časa traja posamezna nova odsotnost.

Pozornost pri recidivu (ponovitvi bolezni)

V poslovni praksi in pri obračunu plač pogosto prihaja do napak pri t. i. veriženju bolniških staležev in recidivih. Pravilo določa: Če se delavec po bolniški vrne na delo, nato pa v manj kot 10 delovnih dneh ponovno zboli za isto boleznijo (recidiv), se dnevi odsotnosti seštevajo.

Če seštevek obeh odsotnosti preseže 30 delovnih dni, gre strošek po tem obdobju v breme ZZZS. Pomembno pa je vedeti, da o nadaljnji zadržanosti zaradi iste bolezni (če je prekinitev trajala 9 delovnih dni ali manj) ne odloča več izbrani osebni zdravnik, temveč mora o tem odločati imenovani zdravnik ZZZS.

Optimizacija kadrovskih in računovodskih procesov

Zaradi strogih in pogosto kompleksnih pravil glede refundacij je za podjetja bistvenega pomena natančna ureditev evidenc. V letu 2026 elektronski bolniški list (eBOL) omogoča popolno digitalizacijo prenosov podatkov v obračunske programe.

Delodajalcem svetujemo redno, mesečno spremljanje vrst zadržanosti in avtomatizacijo prenosov podatkov iz portala SPOT neposredno v sisteme za obračun plač. Le z natančnim vodenjem (kot so ločene postavke na plačilni listi za bolniško v breme podjetja in tisto v breme ZZZS) se lahko izognete napačnim izplačilom ter poskrbite, da bo podjetje pravočasno in v celoti prejelo vsa sredstva, ki mu pripadajo iz naslova refundacij zdravstvene blagajne.