Bolniška v breme delodajalca 2026: Koliko dni plača podjetje in kakšna so trenutna pravila?
Vrnitev in ohranitev 30-dnevnega pravila
Slovensko gospodarstvo je bilo na tem področju v zadnjih letih deležno precejšnjih sprememb. Medtem ko je bila bolniška odsotnost v breme delodajalca v začetku leta 2022 skrajšana na 20 dni (kar je predstavljalo pomembno razbremenitev podjetij), je država z interventno zakonodajo (ZIUZDS) s 1. januarjem 2024 to obveznost ponovno podaljšala na 30 delovnih dni.
Zakonodaja tako v letu 2026 ostaja nespremenjena. Delodajalec mora kriti nadomestilo plače iz lastnih sredstev za prvih 30 delovnih dni, če sta razloga zadržanosti:
-
01 - bolezen
-
02 - poškodba izven dela
Od vključno 31. delovnega dne dalje pa se strošek nadomestila preneha financirati iz sredstev podjetja in preide v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri poškodbah pri delu in poklicnih boleznih prav tako velja pravilo 30 delovnih dni v breme podjetja, preden obveznost prevzame ZZZS.
Omejitev 120 dni v koledarskem letu
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zaščiti delodajalca pred prekomernimi finančnimi obremenitvami z letno kvoto. Delavec ima pravico do nadomestila plače v breme delodajalca do neprekinjenih 30 delovnih dni oziroma do največ 120 delovnih dni v posameznem koledarskem letu.
V praksi to pomeni: Če delavec zaradi večkratnih krajših bolniških odsotnosti v letu 2026 preseže skupno kvoto 120 delovnih dni (ki jih je plačalo podjetje), gre vsaka naslednja odsotnost v tem koledarskem letu neposredno v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS), ne glede na to, koliko časa traja posamezna nova odsotnost.
Pozornost pri recidivu (ponovitvi bolezni)
V poslovni praksi in pri obračunu plač pogosto prihaja do napak pri t. i. veriženju bolniških staležev in recidivih. Pravilo določa: Če se delavec po bolniški vrne na delo, nato pa v manj kot 10 delovnih dneh ponovno zboli za isto boleznijo (recidiv), se dnevi odsotnosti seštevajo.
Če seštevek obeh odsotnosti preseže 30 delovnih dni, gre strošek po tem obdobju v breme ZZZS. Pomembno pa je vedeti, da o nadaljnji zadržanosti zaradi iste bolezni (če je prekinitev trajala 9 delovnih dni ali manj) ne odloča več izbrani osebni zdravnik, temveč mora o tem odločati imenovani zdravnik ZZZS.
Optimizacija kadrovskih in računovodskih procesov
Zaradi strogih in pogosto kompleksnih pravil glede refundacij je za podjetja bistvenega pomena natančna ureditev evidenc. V letu 2026 elektronski bolniški list (eBOL) omogoča popolno digitalizacijo prenosov podatkov v obračunske programe.
Delodajalcem svetujemo redno, mesečno spremljanje vrst zadržanosti in avtomatizacijo prenosov podatkov iz portala SPOT neposredno v sisteme za obračun plač. Le z natančnim vodenjem (kot so ločene postavke na plačilni listi za bolniško v breme podjetja in tisto v breme ZZZS) se lahko izognete napačnim izplačilom ter poskrbite, da bo podjetje pravočasno in v celoti prejelo vsa sredstva, ki mu pripadajo iz naslova refundacij zdravstvene blagajne.